V Galeriji P74 nocoj vrata odpira razstava Lele B. Njatin. Anatomija domoznanstva je zasnovana kot preplet treh skupin del, prva skupina je tudi osrednji del postavitve. V njej so umetničina neoavantgardna in alternativna dela iz začetnega obdobja 1977 - 1986. Druga skupina govori o kontinuiteti in spremembah v njenem opusu. V njej so dela, ki so nastala štiri desetletja kasneje. Leta 2015 je namreč Lela B. Njatin naredila seriji odtisov lastnega telesa na pisarniški papir, in sicer tako, da je namenoma ponovila neoavantgardne body art akcije z začetka svoje ustvarjalne poti.

"Mail art" -
Tretja skupina del so pari, ki jih sestavljata po eno delo Lele B. Njatin in delo druge umetnice oziroma umetnika, predstavnice oziroma predstavnika jugoslovanskih neokonceptualnih praks, in sicer Sanje Iveković, Vlada Marteka, Jovana Jovanovića in Miodraga Miloševića, Raše Todosijevića in Gaborja Totha. Ti pari govorijo o prepletenosti neoavantgardnih ustvarjalnih konceptov in o skupnem, čeprav velikokrat le idejnem oziroma virtualnem umetniškem prostoru, ki ga je v primeru Lele B. Njatin konstituiral mail art. Dejstvo je namreč, da Lela B. Njatin takrat ni osebno poznala nikogar od umetnic in umetnikov, ki na tej razstavi zastopajo drugi del para, čeprav je z njimi gradila skupino izven kanonske umetnosti, sodelovala na skupnih nastopih in poznala njihova dela, so zapisali v galeriji.

O družbenem spolu v socialistični družbi
Razstavljena dela tematsko in formalno povezuje telo (umetnice, performerjev in performerk), uporabljeno kot sredstvo izražanja v funkciji umetnostne komunikacije, s katero Lela B. Njatin preizprašuje - na načine konceptualnih in alternativnih praks - človeka, umetnost in družbeni kontekst. Podobno kot druge, sicer od nje starejše umetnice, ki so sočasno ustvarjale v Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu (Sanja Iveković, Marina Abramović in Katalin Ladik), s telesom med drugim razgrajuje ženski družbeni spol v odnosu do takratne prevladujoče ideologije v socialistični, spolno enakopravni, a vseeno mačistični družbi, ki je gradila in določala ženske in moške družbene in zasebne vloge in položaje, so še zapisali v galeriji.

Avtopoetično spajanje likovnega in literarnega
Leta 1963 rojena vizualna umetnica Lela B. Njatin je prvič razstavljala na skupinski razstavi Dasevididasenekidela (1980) v Likovnem salonu v Kočevju. Od leta 1979 naprej je objavljala v zbornikih in revijah Westeast, Problemi, Dialogi, Reč, Pitanja, Delo (Beograd) in Uj Symposion.

Njena dela iz začetnega obdobja so predvsem povezovala vizualno in literarno področje, vseskozi je ustvarjala tudi instalacije in performanse. Bila je članica ad hoc skupine Linije sile (1983), sodelovala je s skupino Borghesia (1983-1984). Od leta 2010 ustvarja interdisciplinarne projekte, participatorno umetnost, antispomenike in druga likovna dela. Prvič se je samostojno predstavila leta 2013 na razstavi Nisem hotel videti, a uvidel sem v ljubljanski Galeriji Vžigalica.
Razstava v Galeriji P74 bo na ogled do 29. marca.