Temo letošnjega festivala licemerje in napuh so organizatorji pospremili z besedami Cliva Staplesa Lewisa, in sicer iz dela Mere Christianity, kjer piše, da je ponos "antibog" države, položaj, v katerem ego in jaz neposredno nasprotujeta Bogu: "Nepopustljivost, jeza, pohlep, pijančevanje in vse to so v primerjavi zgolj puhlice: prav skozi ošabnost je hudič postal hudič: ponos vodi vse druge v vice: to je popolno protibožje stanje duha."
Po besedah Petra Tomaža Dobrile iz Kulturno-izobraževalnega društva (KID) Kibla je festival zasnovan na trenutno prevladujočih družbenih, političnih, gospodarskih, kulturnih, znanstvenih, tehnoloških in še kakšnih odnosih v skupnostih, ki jim pravimo države, zveze, organizacije ... "Seveda obstaja tudi v umetnosti. Verjetno še najbolj nazorno, ko se v ogledalu zagledajo različne zgodovinske osebnosti in mitske podobe, ki sta jih polni literarna in likovna zgodovina, najdemo jih lahko celo v glasbi," še piše.
Festival se je začel z odprtjem mednarodne skupinske razstave v Kibla Portalu v Mariboru, na kateri sodelujejo umetniki in umetnice Valeria Abendroth, Uršula Berlot, Vuk Ćosić, Betina Habjanič, Marko Jakše, Maša Jazbec, Adela Jušić, Vladimir Kopicl, Laibach, Monika Pocrnjić, Rok Predin, Andrej Štular, Zoran Todorović in Tanja Vujinović. Ob njih postavljajo na ogled še izbor del združenja Metamedij iz Pulja in produkcijo KIBLA2LAB.
Obenem se v KiBeli z razstavo Zrno zlata predstavlja Meta Grgurevič, v artKITu pa se z razstavo Ko strukturo nadomestijo fragmentirani trenutki predstavlja Neža Knez, ki v instalaciji z naslovom Ko strukturo nadomestijo fragmentirani trenutki preizprašuje film in njegove analogne značilnosti kot fizični objekt ter se vrača k analognim podobam in njihovim reprezentativnim sistemom. Umetnica kot sodobna medijska arheologinja uporablja ozvočene analogne filmske naprave in 16 milimetrov širok filmski trak, s katerimi oblikuje in naseljuje razstavni prostor. "Privede nas do soočenja z nematerialnimi podobnostmi – prebliskom realnega znotraj vsakodnevnega. Ozvočena telesa tako pridobivajo na svoji živi naredi sama avtoriteti in poliperspektivni haptičnosti. Delujejo avtonomno in igrivo v svojem okolju. Film teče v krogih, vrti se, ritmično se pojavlja in izginja ter evidentno kaže na skrbno manualno zlaganje in sestavljanje slike. Ni prikrivanja. Iskreno je – prav takšno, kot je, in to, kar vidimo – je to, kar je," beremo o razstavi, ki bo odprta do 25. novembra.
Kiblix je odprtokodni festival, ki povezuje umetnost, tehnologijo in znanost. Problematizira dva različna vidika – vpliv znanosti in tehnologije na socialno življenje posameznika ter raziskovalno poglabljanje v skrivnosti znanosti, ki nam narekuje prihodnost. Oboje poskuša ponuditi rešitve za premoščanje nemoči posameznika v sodobni družbi. Prvi festival so priredili leta 2002.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje