Sliko, ki je dolgo visela nad štedilnikom v hiši 90 kilometrov od Pariza in bi – če ne bi leta 2019 odkrili njenega pravega avtorstva – skoraj končala v smeteh, je Cimabue naslikal ok. 1280 kot del večjega diptiha.

Slika Zasmehovanje Kristusa je dolga leta visela v kuhinji starejše ženske v bližini mesta Compiegne, odkrili pa so jo, ko je šla lastnica v dom za starejše občane. Lastnica je bila prepričana, da gre za rusko ikono, njena družina pa se je odločila, da jo pokaže poznavalki. Prepričani, da gre za sliko, vredno kakšnih 400.000 evrov, so jo nato poslali strokovnjakom v Parizu, ki so jo razglasili za izvirno Cimabuejevo delo. Sliko so zatem na dražbi prodali anonimnima kupcema (znano je le, da gre za čilskega zbiralca, ki sta specializirana za italijansko renesanso in živita v ZDA) za 24 milijonov evrov, vendar je Francija takrat za 30 mesecev prepovedala izvoz dela. S tem je želela Louvru – ki se je na dražbi leta 2019 tudi sam potegoval za delo, a ga je končni kupec presegel – zagotoviti čas, da zbere sredstva za ponoven odkup nacionalnega zaklada. Louvru je tudi uspelo – podrobnosti o tem, kako so zbrali sredstva, po poročanju Guardiana niti kulturno ministrstvo niti muzej nista razkrila. Omenila sta zgolj, da je proces vključeval "izjemno mobilizacijo" spodbujanja donacij v zameno za davčne olajšave.

Slika bo na ogled leta 2025
Novo pridobljeno delo je med starejšimi slikami louvrske zbirke. Kot napovedujejo v muzeju, bo v središču razstave, ki jo bodo oprli leta 2025. Cimabue je pomembno ime florentinskega slikarstva poznega 13. stoletja, v širši javnosti pa nemara še najbolj znan kot učitelj slavnejšega Giotta. Cimabue se je rodil okoli leta 1240 v Firencah in umrl leta 1302 v Pisi.

Majhna slika, del večjega diptiha
Slika Zasmehovanje Kristusa je razmeroma majhno delo – meri 25 centimetrov krat 20 centimetrov, kot naslov pove, pa je upodobitev svetopisemskega prizora, običajno vključenega v pasijonski cikel, ko Jezusa pred križanjem zasmehujejo. Prizor, naslikan na topolovo ploščo, je postavljen pred zlato ozadje, kar je bilo značilno za oltarne podobe tistega časa (pa tudi v knjižnem slikarstvu ga najdemo – pozneje ta moment aluzije na onstranstvo zamenja vse bolj določljiv prostor dogajanja, ki se z razvojem perspektive tudi razgiba v globino). Prvotni diptih naj bi sestavljalo osem plošč – ohranili sta se le dve – Bičanje hranijo v Frickovi zbirki v New Yorku, Marijo z detetom in dvema angeloma pa v Narodni galeriji v Londonu. V tej opisujejo Cimabuejevo delo kot ključni moment v zgodovini umetnosti, ko so začeli italijanski slikarji z večjim realizmom slikati mitološke prizore in svet.

V Louvru domuje že Cimabuejev Maestà
Novo pridobljeno delo ni edini Cimabue v Louvru – v muzeju hranijo že njegovo Maestà. Tudi to je delo iz okoli 1280, gre pa za precej večje delo, in sicer 4,3 metra krat 2,7 metra. Sliko čaka restavriranje in bo pav tako vključena v razstavo, ki bo na ogled v prvi polovici leta 2025. Prejšnja lastnica slike ni dočakala končnega razpleta – umrla je namreč dva dni po dražbi.