Pregledna razstava enega velikih fotografov 20. stoletja, naslovljena Geometrija luči, bo na ogled ob 19. uri. V sredo ob 17. uri pripravljajo še vodstvo po razstavi v družbi kustosinje Imole Gebauer.

Strast do arhitekture in detajlov
Pred odprtjem je kustosinja povedala, da postavitev sledi umetnikovi karieri od začetka in prek pomembnih tem, ki se jih je Hervé(1910-2007) dotaknil v svojem delu, in obiskovalcu razpira njegovo strast do arhitekture in detajlov.

Imola Gebauer je bila v prvem desetletju 21. stoletja sodelavka Luciena Hervéja, od leta 2009 pa dela v fotografovem arhivu. Na dopoldanskem vodstvu po razstavi za novinarje je spomnila, da se je Hervé rodil na Madžarskem v judovski družini, leta 1929 pa je emigriral v Francijo, kjer je nameraval postati slikar. Fotografiji se je dokončno zavezal po srečanju z velikanom francoske arhitekture Le Corbusierom leta 1949, s katerim sta nato do leta 1965 tudi tesno sodelovala. Pozneje je Hervé sodeloval tudi z drugimi najznamenitejšimi arhitekti tistega časa, denimo z Walterjem Gropiusom, Marcelom Breuerjem in Oscarjem Niemeyerjem.

V Galerijo Jakopič Hervéjeva razstava prihaja iz najpomembnejše pariške fotografske galerije Jeu de Paume in zajema več kot 160 fotografij, ki so razdeljene po najzanimivejših temah, ki so zaznamovale fotografovo delo.

Kot je povedala kustosinja, se na Hervéjevih fotografijah poznajo vplivi slikarstva, pa tudi glasbe in poezije. Razstavo uvaja sklop Zgodnja leta z deli, nastalimi med letoma 1938 in 1949, za katere so značilne slikarsko zasnovane kompozicije, osredotočene na detajle. Poznejše zanimanje za fotografiranje arhitekture že na tej točki nakazuje posnetek zapletene konstrukcije Eifflovega stolpa.

Hervé se je na svojih fotografijah izogibal portretom, cikel Srečanja pa vendarle vključuje nekaj slik, v središču katerih je človek. Kustosinja je pojasnila, da so na portretih predvsem njegovi bližnji – sodelavci, prijatelji in svojci.

Prevzel je Le Corbusierov utopizem
Obsežen del postavitve je posvečen Hervéjevemu sodelovanju z Le Corbusierom, zaradi katerega se je umetnik dokončno usmeril v fotografijo oziroma fotografiranje arhitekture. V vitrinah so na ogled njuna dopisovanja, arhitektov duh pa razstavo dopolnjuje še skozi druge fragmente. Hervéja je prevzel Le Corbusierov utopizem, poveličeval je njegovo vizijo in željo, da bi človeštvu ponudil nove možnosti bivanja, Hervé pa je igral zelo pomembno vlogo pri mednarodnem uveljavljanju Le Corbusierove arhitekture, piše v besedilu ob razstavi.

Hervé se je med drugim posvečal tudi fotografiranju moderne arhitekture, prav tako ga je pritegnil antični svet, ob tem pa je fotografiral tudi številne sakralne in posvetne arhitekture, med drugim so na razstavi na ogled fotografije cistercijanske opatije Le Thoronet. "Svetloba in senca sta zvočnika te arhitekture resnice," je o teh fotografijah zapisal Le Corbusier.

Zavezanost modernističnemu gibanju
V poznih letih je Hervé zbolel za multiplo sklerozo, zato je od 70. let minulega stoletja vse manj potoval. A to ni pomenilo konca njegovega dela, fotografiral je še naprej – v svojem stanovanju. Na razstavi so na ogled tako črno-bele fotografije kot tudi nekaj barvnih, s katerimi je nakazal na svojo zavezanost modernističnemu gibanju, ki sta ga poosebljala Mondrian in Le Corbusier. Sicer je po besedah kustosinje barve uporabljal redko, le ko je bilo to za fotografijo pomembno.

Še ena pomembna nota, ki je Hervéjevo delo zaznamovala okoli leta 1970, je abstrakcija. Tedaj je čiste oblike modernistične arhitekture – ostre linije in krivulje senc – znova in znova obrezoval, da bi svoje kompozicije osvobodil odvečnih elementov in predmete svoje fotografije izčistil.