V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je vrata odprla razstava Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji. Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004. Na potujoči razstavi, ki je del projekta osmih partnerjev pod vodstvom Beletrine, se predstavljajo revije, ki so tlakovale demokracijo; v slovenskem prostoru izpostavljajo Novo revijo in Mladino.

Kot je na novinarski konferenci uvodoma povedal direktor Beletrine Mitja Čander, tokrat že tretjič sodelujejo z Muzejem novejše zgodovine, ob čemer je poudaril, da je to eden najbolj ambicioznih projektov založbe na področju ohranjanja zgodovinskega spomina.

Včasih daljnosežnejši vpliv kot velike medijske hiše
Po njegovih besedah so omenjene literarne revije kljub neuglednim formatom in majhnim nakladam nosile v sebi poseben magnetizem. Vplivale so na družbene spremembe, zato so bile pod drobnogledom oblasti, saj so imele večjo moč kot denimo medijske hiše. Oblast je imela po Čandrovih besedah do njih ambivalenten odnos. Revije, ki so bile prvenstveno literarne, je večinoma ustanavljala sama, saj se je zavedala pomena jezika, zlasti pri slovenskem narodu, obenem pa jih je pod različnimi pretvezami tudi ukinjala, saj jih je razumela kot grožnjo monolitni politiki. Revije, ki so odpirale tako literarna kot druga humanistična in družbeno-politična vprašanja, so bile po Čandrovih besedah tudi okno v svet.

Kot je povedal Marko Štepec, član programskega odbora za razstavo in vodja kustosov v muzeju novejše zgodovine, so se odločili, da bodo slovenske razmere predstavili z dvema revijama: Novo revijo in Mladino. Kot je spomnil, je Novo revijo leta 1980 predlagalo 60 slovenskih intelektualcev in je svoj vrh dosegla s kultno 57. številko s prispevki za slovenski nacionalni program.

Pri Mladini, ki je nastala kot glasilo Zveze socialistične mladine Slovenije, se je sprva pojavila dilema, ker je bila tednik in ni bila primarno literarna revija. So pa literarni del opravičili s prilogo Mlada pota, kjer je bil eden od osrednjih piscev Jaša Zlobec, ki je kot Džuli Šviga pisal satirične komentarje na družbeno dogajanje, kar pa "je literarno delo", poudarja Štepec.

Z revijama so želeli zajeti bistvo opozicijskega, disidentskega alternativnega vrenja, ki je bilo večkrat tudi z represijo zatrto. Avtorji so morali paziti na meje, ki so bile pri tabu temah, kot so vloga revolucije v času druge svetovne vojne, množični poboji, problem je bilo tudi razumevanje parlamentarne demokracije in svobode govora, je naštel Štepec. Posledično je bilo, kot je pojasnil Štepec, veliko samocenzure in cenzure, tisti, ki so šli čez obe meji, pa so lahko pristali tudi v zaporu ali bili deležni drugih represivnih metod.

Pri projektu poleg slovenskih partnerjev, Beletrine, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, sodelujejo še Univerza v Salzburgu, poljska Univerza Bielsko-Biala, madžarska Univerza v Pecsu, Direktorat za spominske muzeje v Vilni oziroma Venclova hiša ter tržaška univerza. Ta na razstavi predstavlja revije La battana, Zaliv in Most.

Razstava bo potovala po državah – partnerkah projekta, v sklopu katerega bodo pripravili tudi nekaj spletnih predavanj in strokovno publikacijo.