Manjkajoči delček informacije: kakšen recept je Rembrandt uporabil pri tehniki impasto?

Glavni namen obsežnih raziskav Nočne straže je priprava na njeno prvo restavriranje po več kot 40 letih

Konservatoriji amsterdamskega Rijksmuseuma pri restavriranju Rembrandtove mojstrovine Nočna straža sodelujejo z nizozemskim podjetjem AkzoNobel, ki je lastnik znamke barv Dulux. Odkriti želijo recept, ki ga je Rembrandt uporabil pri tehniki impasto.

Pri tej tehniki se barva na površino nanese v zelo debelih plasteh.

V Rijksmuseumu so sliko začeli restavrirati leta 2019. Ključni cilj Gerarda van Ewijka iz podjetja AkzoNobel je bil odkriti recept, ki ga je Rembrandt uporabil pri tehniki impasto. Lep primer uporabe te tehnike, pri kateri je Rembrandt dosegel inovativen tridimenzionalni učinek, so oblačila poročnika Willema Van Ruytenburcha, piše spletni portal The Guardian.

Pomešan naj bi bil s prekuhanim lanenim oljem in svinčevim oksidom
Vendar pa izsledki njegovih raziskav morda zastavljajo več vprašanj, kot pa prinašajo odgovorov. Kot pravi Katrien Keune iz Rijksmuseuma, so v sklopu predhodnih raziskav izjemno majhnega kvadratnega koščka barve v plasti odkrili jajčni rumenjak. Pomešan naj bi bil s prekuhanim lanenim oljem in svinčevim oksidom. Tako je nastala, kot to opiše Van Ewijk, "nekakšna majoneza".

V sklopu najnovejših raziskav v laboratorijih muzeja Rijksmuseuma in podjetja AkzoNobel pa je Van Ewijk ugotovil, da jajčni rumenjak za ustvarjanje tega učinka ni bil potreben. S surovim lanenim oljem in svinčevim belilom v razmerju 30:70 je namreč mogoče doseči popolnoma enak učinek, in to je povsem verjeten alternativni recept tistemu, za katerega se je doslej domnevalo, da je bil uporabljen, piše Guardian.

"Spraševali smo se celo, ali je rezultat predhodne analize pravilen, vendar menimo, da je bilo jajce zagotovo tam," je dejal Van Ewijk. Dodal je: "Obstaja več receptov, ki bi jih lahko uporabil ... Menim, da je eden od rezultatov ta, da jajce dejansko ni potrebno, zato je še vedno skrivnost, zakaj je tam."

Kako je dobil tako strukturirano barvo
Vendar pa raziskave niso bile zaman. Prizadevanja Van Ewijka in njegove ekipe niso omogočila le vpogleda v možne pristope, ki so bili umetniku na voljo, temveč so prinesla tudi napredek pri razvoju Polycella, stenskega polnila Duluxove blagovne znamke, ki se prodaja v Združenem kraljestvu.

"Če pogledamo, kako je dobil tako strukturirano barvo, nam to pomaga razumeti stensko polnilo na nekoliko drugačen način," je dejal Van Ewijk.

Kot še piše The Guardian, je bil glavni namen obsežnih raziskav Nočne straže priprava na njeno prvo restavriranje po več kot 40 letih. Prvi korak – pred odločitvijo, ali naj se odstranijo številne plasti laka, ki so bile več stoletij nanesene na barvo – je bil popravilo deformacije platna v zgornjem levem kotu. Poškodovalo naj bi se v času, ko je bila slika v Philipsovem krilu Rijksmuseuma med prenovo glavne stavbe med letoma 2003 in 2013.

Rembrandt van Rijn (1606–1669) se je rodil v Leidnu na Nizozemskem kot sin premožnega mlinarja. Študiral je slikarstvo v rojstnem mestu in od leta 1623 v Amsterdamu. Med letoma 1625 in 1631 je delal v Leidnu, nato v Amsterdamu. Leta 1634 se je poročil z bogato Saskio van Uylenburg. Po materini in ženini smrti je zašel v hude finančne težave. Moral je prodati hišo in dragocenosti, da je izplačal dolžnike. Ustvaril je okoli 700 slik, 300 grafik in več kot 1600 risb.

Pri sliki z merami 3,6 krat 4,3 metra so tudi lesen podokvir, na katera je bila od leta 1975 pritrjena s kovinskimi zatiči, zamenjali z novim, izdelanim iz nereaktivnega materiala. Odločitev o nadaljnjih korakih naj bi bila sprejeta decembra.

Strokovnjaki podjetja AkzoNobel bodo muzeju svetovali tudi glede osvetlitve slike v prihodnosti in glede najustreznejšega načina fotografiranja njenih številnih odtenkov črnin.

Petria Noble, vodja konservatorskega oddelka v Rijksmuseumu, je povedala, da so raziskave podjetja AkzoNobel tudi kot nesmiselno zavrnile starejšo teorijo, da je Rembrandt za izdelavo debele barvne plasti uporabil vosek ali koščke barve.

"To je nekakšen manjkajoči delček informacije, ki je zgodovinarje in raziskovalce begal že dolgo, dolgo časa. Da bi prišli do razkritja, je treba iti korak za korakom v pravo smer," je dodala.