S projektom Here We Go Again...System 317 se v slovenskem paviljonu predstavlja Marko Peljhan (1969), obiskovalci pa bodo lahko odgovore na aktualna vprašanja, vezana na ekološko, družbeno in politično stanje planeta, iskali v njegovem hipersoničnem plovilu.

Utelešenje vsega, kar si predstavljamo kot prihodnost
Minister za kulturo Zoran Poznič je na odprtju povedal, da je Peljhanova izjemna postavitev utelešenje vsega, kar si predstavljamo kot prihodnost.

Po besedah Pozniča Peljhanova umetnost predstavlja tisto, kar si Slovenija želi doseči na vizualnem področju v 21. stoletju. Vsa ta estetika in nove tehnologije, ki so danes na voljo za prezentacijo vizualnih idej in kreativnosti, morajo po ministrovih besedah obstajati tudi v konceptu, ki mu lahko rečemo estetika smrti.

Peljhan se je zahvalil vsem, ki so prišli na odprtje, in številni ekipi, ki je sodelovala pri izvedbi projekta Here We Go Again...System 317, med drugim arhitekturnemu biroju Trošt-Krapež, ekipi revije Šum, v sodelovanju s katero so pripravili izdajo Šum#11 z naslovom Hypersonic Hyperstitions (Hipersonična izpolnoverja), Moderni galeriji, ministru in drugim. "Kljub estetiki smrti pa je to tudi projekt življenja," je poudaril umetnik.

Novo orožje zmagovalcev ali pa orodje za pobeg
Kot so zapisali v Moderni galeriji, ki je z zavodom Projekt Atol v vlogi producenta, projekt temelji na ideji, da bi vojaško tehnologijo in sisteme uporabili tako, da bi razvili taktično sredstvo za svoja prizadevanja. Direktorica galerije Zdenka Badovinac je na odprtju dejala, da Peljhanov projekt lahko predstavlja novo orožje zmagovalcev, ki si želijo prevlade na svetu, ali pa strateško orodje za pobeg iz tega vse bolj ogroženega sveta.

Konkretne fizične in praktično izvedljive rešitve
Gre za zadnjega izmed projektov Peljhanovega čez dve desetletji raztezajočega se ciklusa del Resolucija, v katerem podaja konkretne fizične in praktično izvedljive rešitve za določene težave v družbi.

"V projektu Here We Go Again...System 317 gre za ponovno obujanje hipersonične tehnologije kot orožja množičnega uničevanja, druga plast projekta pa je povezana z vse bolj očitno ekološko krizo planeta. Sicer je ta problematika že dalj časa vseprisotna, a prehaja v končnico. Planet bi moral stopiti skupaj in začeti reševati tovrstne velike in zapletene težave, kot vidimo, pa gre vse skupaj v drugo smer," je razložil Peljhan.

Za teoretični del je poskrbela ekipa revije za kritiko in teorijo sodobne umetnosti Šum in pripravila izdajo Šum#11 z naslovom Hypersonic Hyperstitions (Hipersonična izpolnoverja). Postavitev v Arzenalu spremlja še katalog, za katerega so besedila prispevali številni priznani avtorji in poznavalci Peljhanovega dela.

Vrata za širšo javnost bo 58. mednarodni umetnostni bienale z naslovom May You Live in Interesting Times odprl v soboto, ko bodo naznanili tudi letošnje nagrajence. Znano je, da bo zlatega leva za življenjsko delo prejel ameriški umetnik, performer, esejist in pesnik Jimmie Durham.

Bienale bo v Benetkah potekal do 24. novembra.