Zadnjo v nizu risarskih serij ena vidnejših predstavnic mlajše generacije likovnih ustvarjalcev pri nas od danes predstavlja v galeriji Ravnikar Gallery Space, kjer bo na ogled do 11. marca. Na razstavi z naslovom Words Fail Me predstavlja razkošen barviti triptih in pet manjših črno-belih risb.

Heleni Tahir so blizu tradicionalne tehnike, ki zahtevajo potrpežljivo in počasno ustvarjanje, kot je denimo grafika, v kateri je ves čas zelo domača, a tokrat je s podobnim pristopom izbrala klasični barvni svinčnik. Znotraj tradicionalnega medija raziskuje volumen, proporce, se poigrava s kontrasti svetlobe in sence, risbe pa nasiči z detajli, ki so bodisi natančno izostreni bodisi izkrivljeni do neprepoznavnosti. Podobe velikega formata, katerih natrpanost odseva že neke vrste horror vacui, so izrazito pripovedne, umetničin fantazijski svet pa je na trenutke skoraj romantičen, spet drugič podvržen kaotičnosti.

Podobe zahtevajo od umetnice izrazito rigorozno in disciplinirano ustvarjanje, ki ji je od nekdaj tudi blizu – osrednji triptih je nastajal kar 32 dni po tudi 14 intenzivnih ur na dan. Izbira motivov je po drugi strani temu skoraj nasprotna: izrazito instinktivna, saj jih oblikuje ob navdihu pogodb, na katere naleti med listanjem revij in razmišljanjem o njihovi simboliki.

Nastanejo bogate vizualne pripovedi, kjer ima vsaka podoba svojega protagonista, ki ga obdajajo spremljajoči nedefinirani in težko prepoznavni detajli. Vendar te večplastne podobe niso le vaja v tehniki, temveč skupki obsežne ikonografske zgodovine, ki jo odseva metaforika barv, dualnost svetlobe in teme, simbolika vode, živali in cvetlic.

Ena od stalnic njenega ustvarjanja so pripadniki različnih obrobnih skupin, žrtve imperialističnega in kolonialističnega nasilja, odmev njihovih zgodb pa umetnica prepozna tudi v lastni izkušnji. Tako in drugače odrinjenih tudi tokrat ne pozabi: iz nasičenih podob vznikajo kot hipni uvidi, ki stopajo v ospredje, da bi prišepnili svojo zgodbo, in se nato popolnoma tiho spet umaknejo nazaj pod plasti teh fantazijskih podob.

Helena Tahir (1992) je končala dodiplomski študij grafike in podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Med študijem se je izpopolnjevala na Faculty of Fine Arts v Portu in na Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu. Svoje delo je predstavila na več samostojnih razstavah, med drugim v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki (2018) in Mednarodnem grafičnem centru v Ljubljani (2020), ter več skupinskih predstavitvah v Sloveniji in tujini. Živi in ustvarja na Jesenicah in v Ljubljani.