Maks Kavčič (1909–1973). Foto: Univerzitetna knjižnica Maribor/iz zapuščine Maksa Kavčiča
Maks Kavčič (1909–1973). Foto: Univerzitetna knjižnica Maribor/iz zapuščine Maksa Kavčiča

Vpogled v osebno življenje in ustvarjanje
Gradivo zapuščine akademskega slikarja, scenografa, restavratorja in pedagoga Maksa Kavčiča je Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) podarila njegova hči, akademska kiparka Metka Kavčič. Zapuščina obsega raznovrstno gradivo: glede na obliko gre za rokopise, tipkopise, tiskovine, uradne dokumente – med drugim gre za indekse, različne izkaznice, diplome in priznanja – pa tudi skice in fotografije.

"Zapuščina predstavlja vpogled v umetnikovo osebno življenje, slikarsko in scenografsko ustvarjanje, pedagoško in konzervatorsko delo. Zanimiv sklop predstavlja več kot 300 pisem s sodobniki ter nekaj sto fotografij in albumov iz različnih obdobij," so poudarili v UKM-u, kjer bodo zapuščino uvrstili v svojo Rokopisno zbirko.

Videoposnetki družinskega življenja in gvaši
Gradivo, ki je trenutno na ogled v knjižnem razstavišču v prvem nadstropju UKM-a, sta izbrali in za razstavo uredili Vlasta Stavbar iz UKM-a in slikarjeva hči. Ob razstavi so na ogled tudi videoposnetki iz družinskega arhiva družine Kavčič. Projekcijo je pripravil Branimir Ritonja.

V Likovnem razstavišču so na ogled še Kavčičevi gvaši iz obdobja med letoma 1954 in 1972. Kuratorka razstave je muzejska svetnica Meta Gabršek Prosenc, ki poudarja, da je bil Kavčič slikar barve in svetlobe. "Motivna raznolikost ter enakovreden odnos do oljnega slikarstva in slikarskih tehnik na papirju povezuje njegovo delo v bogato likovno izpovedno celoto. Na eni strani se srečujemo s plodovi poglobljenega ateljejskega dela, na drugi pa s spontanostjo ter svežino barvne palete, uglašene na enotno tonaliteto, v katero je zajeta značilna atmosfera določene pokrajine, naselja, figuralnega prizora," je zapisala ob razstavi.

Leta 1909 v Zgornjem Porčiču v Slovenskih goricah rojeni Maks Kavčič je leta 1937 diplomiral na likovni akademiji v Zagrebu. Ob pedagoškem delu se je poklicno ukvarjal tudi s scenografijo in restavratorstvom. Restavriral je vrsto fresk v okoliških cerkvah, najbolj pomembna restavratorska naloga pa je obnova stropne poslikave Viteške dvorane mariborskega gradu. Za svoje slikarsko delo je bil leta 1970 nagrajen z nagrado Prešernovega sklada. Umrl je leta 1973 v Mariboru.

Obe postavitvi bosta v UKM-u na ogled do 16. aprila in ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale, bodo pripravili tudi dogodek ob razstavi.


Kratek dokumentarni film Sledi: Maks Kavčič (1909–1973), ki je leta 2021 nastal v produkciji Regionalnega RTV centra Maribor:

Sledi: Maks Kavčič (1909–1973)