Življenje in smrt, ta neločljiva sopotnika, sta si kot brata, in kot taka sta zanimala dva mlada kustosa mariborske univerze.

Študenta umetnostne zgodovine Filip Burnik in Saša Preložnik Šimac sta v sklopu projekta Mladi kustos v Galeriji Media Nox v Mariboru pripravila razstavo, ki se osredotoča na ta dualni del opusa enega najvidnejši slovenskih umetnikov Franceta Miheliča (1907–1998).

Na ogled so risbe in grafike (ogledati si jih je mogoče do 10. februarja), ki se torej vežejo na omenjeni izpovedno močni temi Miheličevega opusa: mrtvega kurenta in Dafne, ki po besedah ene izmed mentorjev Tatjane Štefanič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož v sebi prepletata vedno prisotno zavedanje minevanja in neizbežnosti smrti, a hkrati vzbujata upanje v neminljivo oziroma v novo življenje porajajočo se človeško bit. "Tematika, ki je v sedanjem, z epidemijo koronavirusne bolezni zaznamovanem času še kako aktualna," pravi.

Razstavljena dela so sicer v hrambi Grafičnega kabineta Franceta Miheliča na Ptuju, ki deluje znotraj muzeja. V zbirki je najti skoraj 6000 umetnikovih risb, skicirk, posameznih grafik ali zaokroženih grafičnih ciklov in originalnih grafičnih plošč.

"Zanimivo mi je bilo opazovati umetnikov odnos do smrti, s katero se je večkrat soočal in ki se odseva skozi njegova dela. Razlike med predvojnim in povojnim obdobjem so precejšnje, v delih pa je umetnik predeloval tudi čustva po smrti prve žene. Te izgube v njegovem življenju se jasno odsevajo v njegovem opusu, ki na začetku kaže izrazit strah pred smrtjo, ki pa se skozi leta zmehča in razblini," je ob današnjem odprtju razstave povedala Saša Preložnik Šimac.

Med pripravo je avtorja razstave čakalo kar nekaj presenečenj. Prvi se je pojavil ob začetnem ogledu zbirke Franca Miheliča, ko sta ugotovila, da je v številnih delih precej eksplicitno prikazoval spolnost. "Zaradi tega sva morala tehtno premisliti, katere motive izbrati za končno postavitev. Čeprav sva se odločila za malce subtilnejše motive, ima razstava še vedno kanček erotičnega naboja, ki pa na koncu koncev spremlja umetnost že od samega začetka," pove Filip.

Projekt Mladi kustos pod okriljem Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor letos izvajajo 12. leto zapored. Kot pravi predstojnica oddelka za umetnostno zgodovino na mariborski filozofski fakulteti Polonca Vidmar, želijo tako omogočiti praktično usposabljanje študentov. "Ključno je, da se študenti že med študijskim procesom z lastnimi izkušnjami seznanijo s svojim prihodnjim delom. Prepričani smo, da jim ta projekt pomaga pri razvijanju nadaljnje poklicne poti."

Razstavo vsako leto gosti Galerija Media Nox, lani pa je bila zaradi epidemioloških razlogov izjemoma le v spletni obliki. Sodelujejo študenti tretjega letnika študijskega programa umetnostne zgodovine, mentorji pa prihajajo tako iz univerzitetnega okolja kot iz galerij in muzejev.

Izbrani študenti pripravijo razstavo v vseh njenih korakih. "To vključuje zasnovo, izbor likovnih del, dogovore z umetniki, pripravo besedila za katalog in postavitev razstave. Pred epidemijo smo vsako leto izvedli tudi program za javnost, torej javno odprtje razstave in vodstva po razstavi," še pove Polonca Vidmar.

Študenta, ki sta pripravila tokratno razstavo, potrjujeta, da je to dragocena izkušnja. "Priložnost postaviti lastno razstavo je nekaj, kar bi moral izkusiti vsak študent oz. študentka umetnostne zgodovine, saj ti omogoči vpogled, ali si primeren za ta poklic ali ne. In ali te tovrstno delo navdihuje ter veseli," meni Saša Preložnik Šimac.

Med predavalnico in galerijskim prostorom je velika razlika, poudarja. "Slednje pred tebe ne postavi samo teoretičnih, temveč tudi praktične izzive – kako v postavitev vključiti prostor, kako izkoristiti tehnične danosti, pa vse do majhnih zapletov, na primer kako elegantno zakriti vtičnico."