Vdove iz Srebrenice so se v prvi polovici 90. let preteklega stoletja zatekle v bolj ali manj od mest odrezana begunska središča, številne vdove, njihovi otroci, zdaj tudi vnuki pa po 25 letih še vedno živijo v njih. Razstava obiskovalcem zastavlja tudi vprašanja o drugih današnjih beguncih, več kot 80 milijonih razseljenih ljudeh.
Postavitev v sklopu več kulturnih dogodkov v Trstu, Gorici in Vidmu pripravlja tržaški Slovenski klub, ki v tržaškem mestnem središču deluje že skoraj 60 let, z omenjenim projektom Ritorni/Vračanja: Čas vojne, čas miru pa želijo zamejcem v Italiji omogočiti stik s sodobno slovensko kulturno produkcije. Projekt predvideva literarna srečanja, filmske projekcije in fotografsko razstavo.
Nocojšnji večer bosta ob novinarki in fotografinji Meti Krese sooblikovala še literarna zgodovinarka Marija Mitrović ter fotograf in umetnik Jošt Franko, na prireditvi pa se bodo med drugim spomnili nedavno umrlega tržaškega pisatelja Marka Sosiča, ki je bil zelo povezan z Bosno, in sicer bodo predstavili njegovo kratko zgodbo Do zadnjega imena (Fino all'ultimo nome), ki jo je v dvojezični izdaji in prevodu Darje Betocchi izdal Slovenski klub.
Prispevke od kataloga razstave Čakamo zaman in knjige Do zadnjega imena bodo namenili organizaciji Snage žene, ki se ukvarja z ženskami iz Srebrenice.
Vojnović bo gostoval s knjigo in filmom
Zadnjega novembra bodo v Kulturnem domu v Trstu gostili pisatelja in režiserja Gorana Vojnovića, ki bo med drugim predstavil svoj najnovejši roman Đorđić se vrača (Beletrina). Srečanje pripravljajo v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem in Forumom Tomizza.
Vojnović se bo v sklopu projekta Vračanja: Čas vojne, čas miru predstavil tudi s filmom 6. decembra in nato še 14. decembra, ko bodo v Kinemaxu v Gorici in v kinu Ariston v Trstu prikazali njegov celovečerec Nekoč so bili ljudje. Zgodbo migrantov na italijansko-slovenski meji je navdihnil gledališki tekst Mele e negri Tommasa Santija, so še zapisali v Slovenskem klubu.
Projekt financirata Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina in Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, pri njem pa sodelujejo še številni drugi partnerji z obeh strani meje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje