V Mednarodnem grafičnem likovnem centru na Gradu Tivoli danes ob 19.00 odpirajo retrospektivno razstavo slovenske ustvarjalke na področju umetniške grafike, Adriane Maraž. Njeno umetniško ustvarjanje je znano po izjemni tehnični dovršenosti, globoko osebnih motivih in filozofskem raziskovanju minljivosti.

Sorodna novica Trojni pogled na Adriano Maraž, svetovno uveljavljeno grafičarko. Najprej na njen "skriti opus".

Adriana Maraž (1931–2015), ki jo je prepoznala tudi tujina, je v svojih delih uporabljala in kombinirala različne tehnike globokega tiska, kot so jedkanica, akvatinta, rezervaš, vernis mou, chine colle in sočasno visoko ter globoko odtiskovanje, ki kažejo vsestranskost in večplastnost njenega umetniškega izražanja, so zapisali pri MGLC-ju.

Nadrealizem vsakdanjega pohištva
Njene grafike prepletajo tri glavne teme, s katerimi se je ukvarjala: sedanjost, nesposobnost komuniciranja in dualnost oziroma mnogoterost stvari. Iskanje kompleksnih struktur mišljenja je umetnica vnesla v oblike običajnih predmetov, kot so stoli in komode, ki nosijo simboličen pomen in izražajo človeška čustva ter življenjske izkušnje.

Umetnica je vedno ohranila tehnično briljantnost, zaradi česar jo uvrščamo med najpomembnejše slovenske ustvarjalce 20. stoletja. Njena dela odražajo globoko filozofsko raziskovanje minljivosti in človeškega stanja ter imajo močno čustveno in intelektualno resonanco. Gre za dela, ki so presegla realizem in prešla v nadrealizem ter tako postala, po besedah razstavljavcev, večno skrivnostna in magična.

Njena dela tudi v zbirkah MoME in galerije Tate
Po zaključenem študiju slikarstva pri profesorju Maksimu Sedeju na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti, današnji Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, leta 1958 se je najprej uveljavljala kot slikarka, po letu 1965 pa se je posvetila grafiki. Okoli leta 1994 je grafiko postavila na stran in večjo pozornost posvetila portretnemu slikarstvu in krpankam.

V 70. letih minulega stoletja je njena umetniška kariera dosegla vrhunec s pomembnimi nagradami na grafičnih razstavah ter bienalih po svetu, in njena dela, med drugim Krilo, Hommage a Duchamp, Sunyata, Trinogi, Trave, Parcele, Ujeti metulj, so postala ikonična. Leta 1977 je kot prva umetnica prejela Jakopičevo nagrado, leta 1983 pa je prejela nagrado Prešernovega sklada za izvirne in tehnično izbrušene dosežke v grafičnem ustvarjanju.

Razstavljala je na vseh svetovnih razstavah grafike in bila tudi v tujini večkrat nagrajena, dvakrat celo z veliko nagrado grand prix. Kot so še zapisali pri MGLC-ju, se je predstavila na 28 samostojnih razstavah doma in po svetu, kot predstavnica ljubljanske grafične šole pa je bila vključena na skoraj vse skupinske svetovne predstavitve jugoslovanske grafike. Njene grafike hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonski Tate in newyorški MoMA, ter številne muzejske zbirke v Sloveniji.

Kot kustosinji razstave sta se podpisali Breda Škrjanec in Nadja Zgonik. Škrjanec je za Delo pojasnila, da je umetniško potovanje Maraž dokaz njenega poglobljenega raziskovanja tem, kot so čas, identiteta, človeški odnosi in človeška izkušnja v splošnem.

Retrospektiva, na kateri bodo predstavljena dela od študijskih do zrelih let, tudi risbe in slike, objekti in video projekcija, bo na ogled do 10. novembra. V sklopu sodelovanja je na ogled tudi razstava Adriana Maraž: Skrivni opus.