Zaradi napornega odnosa, ki ga je imela z dedom, Marina Ruiz-Picasso dolgo ni gojila odnosa do številnih umetnin in druge dediščine, ki jo je podedovala. Dela so zato leta nedotaknjena ležala v skladišču.

V resnici do trenutka, ko je hči Picassovega najstarejšega sina Paula prejela bogato dediščino, o dedovi umetnosti kaj dosti niti ni vedela. Šele z razdelitvijo premoženja v letih po njegovi smrti se je začela zavedati njenega pomena.

V zadnjih letih Marina Ruiz-Picasso prek dražb redno prodaja podedovane slike in risbe, ki so ji prinesle milijone. Danes živi v vili ob Ženevskem jezeru in je ena najbogatejših žensk v Švici. Trenutno prek dražbene hiše Sotheby's v Londonu prodaja zbirko 60 Picassovih umetnin – od slik, risb in keramike do fotografij in celo slikarjeve palete za mešanje barv. Dražba se je že začela, potekala pa bo do 18. junija. Dražitelji pričakujejo, da bo prinesla milijone evrov, verjetno pa zna odpreti stare rane Picassove družine.

Ko je eden največjih umetnikov 20. stoletja umrl 8. aprila leta 1973, za seboj ni pustil le gromozanskega opusa kakšnih 50.000 del, vil in drugega imetja, česar med dediče ni razdelil z oporoko, ampak tudi travmo, ki je njegove potomce spremljala še vrsto let.

Picasso je bil znan po vrsti ljubezenskih afer, njegovo življenje in umetnost so zaznamovale številne ženske, vendar je bil poročen le dvakrat in vnukinja Marina Ruiz-Picasso je bila takoj po njegovi smrti edina zakonita dedinja. Marina Ruiz-Picasso je torej hči Paula, umetnikovega prvega otroka, ki ga je imel z rusko plesalko Olgo Hohlovo, s katero sta se poročila v zadnjem letu prve svetovne vojne. Paulo je bil edini Pablov nesporni dedič, vendar je leta 1975 umrl zaradi alkoholizma.

Ni pa bil Paulo edini umetnikov otrok – leta 1935 se mu je zunaj zakona rodila Maya, 1967 Claude in dve leti pozneje še Paloma. Mayo je imel z dolgoletno ljubico Marie-Thérèse Walter, Clauda in Palomo pa s Françoise Gilot, menda edino žensko, ki ga je zapustila. Po smrti z Olgo se je 1961 pri svojih 80 letih poročil z Jacqueline. Umetnikovi vnuki so bili kot pravi dediči priznani šele po koncu sodnih bitk leta 1975, kar pa je v družini sprožilo nove spore.

Zaradi davka na dediščino je kakšnih 3800 del postalo državna last, velik del teh pa je zato danes mogoče občudovati v Picassovem muzeju v Parizu, ki je tudi največji muzej, posvečen umetnikovemu delu na svetu. Po umetnikovi smrti je Francija pariškemu dražitelju Mauriceu Rheimsu zaupala popis celotne Picassove umetniške zapuščine. Leta 1976 je bila celotna Picassova dediščina, vključno z nepremičninami in zbirko del sodobnikov, kot sta bila Henri Matisse in Joan Miró, ocenjena na 3,75 milijarde francoskih frankov. Njegova lastna umetniška dediščina pa na 1,4 milijarde frankov.