V Leopoldovem muzeju na Dunaju so zagnali posebno akcijo z okoljevarstvenim sporočilom. Vrsto del na svojih stenah so obesili pod kotom, s tem pa ponazorili, kakšen učinek bi globalno segrevanje lahko imelo na pokrajine, upodobljene na umetninah.
15 slik bo v Leopoldovem muzeju viselo rahlo postrani vse do 26. junija, akcijo pa so naslovili A Few Degrees More (Will Turn the World into an Uncomfortable Place) – Samo nekaj stopinj več (in nikjer na svetu ne bo več prijetno). V akcijo so vključili dela s krajinsko tematiko, tudi umetnine mojstrov, kakršni so Gustave Courbet, Egon Schiele in Gustav Klimt.
Egon Schiele: Hiše ob morju (1914), nagnjena za 3 stopinje. "Dvig povprečnih svetovnih temperatur za tri stopinje bi povzročil dvig gladine morja za 70 centimetrov do leta 2100. To morda ne zveni kot velika številka, a bi pomenilo izgubo ogromne površine poseljive obale, več sto milijonov ljudi pa bi dobesedno izgubilo tla pod nogami. Schielejeve hiše ob morju bi, ne glede na to, kje stojijo, izginile." Foto: Leopold Museum
Vsa dela tudi niso obešena pod istim kotom. Aktivisti so predvideli, za koliko stopinj se bodo dvignile temperature na lokacijah, ki jih posamezne slike upodabljajo (na primer obala Normandije ali pa pokrajina Attersee v Avstriji), če človeštvo ne bo ukrepalo v zvezi z okoljskimi spremembami.
Muzealci so akcijo pripravili v sodelovanju z raziskovalno mrežo Climate Change Center Austria. Muzeji "ohranjajo in predajajo kulturno dediščino naslednjim generacijam," je v izjavi za javnost poudaril direktor muzeja Hans-Peter Wipplinger. "Zato imajo moč, da pozitivno vplivajo na prihodnje akcije, in sicer tako, da javnost opozarjajo na družbene fenomene." Dodal je še, da želijo v muzeju pokazati solidarnost s prizadevanji okoljevarstvenikov.
Če napadi z juho in lepilom res "niso primerni", je to boljša oblika ozaveščanja? Novembra lani so aktivisti, člani skupine Last Generation Austria, v Leopoldovem muzeju v Klimtovo delo Življenje in smrt(1915) zabrisali s črno, nafti podobno tekočino, eden od protestnikov pa se je prilepil na steklo, ki je varovalo sliko. Sama umetnina v tem napadu ni bila poškodovana.
Wipplinger je takrat izjavil, da je zaskrbljenost aktivistov upravičena, da pa je napadanje umetnin napačen pristop k doseganju njihovih ciljev. Pozval jih je, naj poiščejo kak drug način, da opozorijo na perečo problematiko.
V nadaljevanju objavljamo nekaj del, ki so jih v Leopoldovem muzeju vključili v akcijo, in to nagnjenih pod enakim kotom, kot so v muzeju.
Slika Pogled na goro Rax (1907), delo Kolomana Moserja, je nagnjena za stopinjo in pol. V muzeju so pripisali: "Že povečanje povprečne svetovne temperature za stopinjo in pol bi imelo hude posledice za Alpe, saj se temperatura v Avstriji dviga še enkrat hitreje od svetovnega povprečja. To bi pomenilo izginotje polovice svetovnih ledenikov. Številne vrste zelenja, tudi smreke, ki rastejo na nižjih pobočjih Raxa, bi bile ogrožene, kar bi imelo ogromne posledice za avstrijske vire pitne vode in gozdove." Foto: Leopold Museum
Marie Egner, Motiv iz Benetk, ok. 1890, nagnjena za 4 stopinje. "Dvig povprečne svetovne temperature za 4 stopinje do leta 2100 bi lahko pomenil konec Benetk, kot jih poznamo in kot so upodobljene na delu Marie Egner. Dvig temperature že zdaj povzroča pogostejše in manj predvidljivo deževje in poplave. Če ne bomo dosegli svojih okoljskih ciljev, bi upodobljeni motiv lahko v celoti izginil – in z njim, cele Benetke." Foto: Leopold Museum
Gustave Courbet, Pokrajina, 1866, nagnjena za 5 stopinj. "Dvig povprečne svetovne temperature za 5 stopinj do leta 2100 bi pomenil, da bi pečine ob obali Normandije, ki jih je upodobil Courbet, skoraj izginili. Ta čudoviti naravni prizor je že zdaj ogrožen. Dviganje gladine morja in močno deževje bi ne samo z obale pregnala milijone ljudi, že zdaj namreč povzročata krušenje teh osupljivih pečin." Foto: Leopold Museum
Tina Blau-Lang, Cvetoča jablana, ok. 1890, nagnjena za 6 stopinj. "Dvig povprečne temperature za 6 stopinj do leta 2100 v Avstriji bi povročil korenito in hitro spremembo v vegetaciji. Vrste živali in rastlin, ki so odvisne od specifičnih temperaturnih razmer, se ne bi mogle prilagoditi na spremenjeno okolje. To bi pomenilo upad biodiverzitete." Foto: Leopold Museum
Albin Egger-Lienz: Deček pri izviru, 1923, nagnjena za 7 stopinj. "Dvig temperature za sedem stopinj v Avstriji bi za seboj potegnil podaljšane vročinske valove, zaradi katerih bi se izviri – kakršen je ta, ki ga je naslikal Egger-Lienz v svoji domači vzhodni Tirolski – izsušili. Ledeniki, ki se že zdaj tajajo, bi popolnoma izginili in to pokrajino prikrajšali za vodo. Zaradi močnega deževja in neviht bi se kamni z nekdanjega rečnega dna po klancih valili v obliki plazov, zaradi česar se v dolinah ne bi dalo živeti." Foto: Leopold Museum
V Leopoldovem muzeju na Dunaju zagnali akcijo z okoljevarstvenim sporočilom
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje