Podelitev odličij, poimenovanih po najvidnejši slovenski slikarki Ivani Kobilca (1861–1926), ki jih od leta 2018 podeljuje Društvo likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL), bo drevi v Narodni galeriji.

Kamili Volčanšek je nagrado za življenjsko delo prinesel njen pestri in prepričljivi ilustratorsko-slikarski opus, ki bogati slovenski likovni prostor že več desetletij. Velja za inovatorko na področju ilustracije, ki je nadvse spretna in duhovita slikarka ter večkrat nagrajena avtorica. Žirije ni prepričala le z visokokakovostnim preteklim delom, temveč tudi z aktualno prakso, ki se venomer uspešno prilagaja novim sodobnim prostorskim in tematskim kontekstom, piše v obrazložitvi nagrade.

Nov in brezkompromisen pristop k ženskemu aktu
Kot je še zapisala žirija, soglaša z besedami predlagateljice Pavle Jarc, da je umetnica "s prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom v obravnavi tematike ženskega akta vnesla v sodobno slovensko slikarstvo nekaj povsem novega, izvirnega, svežega, drugačnega in neprimerljivega s siceršnjim likovnim dogajanjem pri nas in v svetu. Njen bogati ilustratorski in slikarski opus pomeni pomemben prispevek k slovenski vizualni umetnosti in zasluži našo vsestransko pozornost ter spoštovanje in primerno ovrednotenje njenega neprecenljivega dela".

Leta 1950 v Brežicah rojena Kamila Volčanšek je slikarstvo študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Marku Šušteršiču in Andreju Jemcu. Leta 1978 je diplomirala pri profesorjih Janezu Berniku in Špelci Čopič z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. Avtorica je bila dolga leta predvsem ilustratorka, leta 2003 pa se je znova podala na slikarsko pot in navdušila s svežim in igrivim slikarskim pristopom. Leta 1982 je za ilustracije pravljice Kralj drozgobrad prejela Levstikovo nagrado. Je tudi prejemnica nagrade Hinka Smrekarja (1995) in plakete Hinka Smrekarja (2002).

Premočrtna in inovativna aktualna produkcija
Mateja Kavčič je letošnja prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo, ki jo prejmejo člani DLUL-a za izjemne dosežke ali novosti na področju likovne umetnosti v obdobju zadnjih petih let. Nagrado je prejela za "premočrtno in inovativno produkcijo zadnjih petih s katero nadgrajuje leta 2016 začeti cikel razstav", lahko preberemo v obrazložitvi.

30 let zapisanosti sodobni umetnosti
Priznanje za sopotnike in podpornike likovne in vizualne umetnosti, ki so s svojo dejavnostjo pomembno pripomogli k delovanju in kakovosti področja ter niso člani DLUL-a, pa letos prejme Aljoša Abrahamsberg. Intermedijski umetnik, režiser in snemalec oddaj o sodobni umetnosti ter diplomirani umetnostni zgodovinar, že tri desetletja deluje v polju sodobne umetnosti, so med drugim zapisali v obrazložitvi priznanja.

O nagrajencih je odločala žirija v sestavi Nadja Zgonik, Anja Jerčič Jakob, Vesna Blagotinšek, Miha Kelemina in Ištvan Išt Huzjan.