Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbenokritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost. S prepoznavnim likovnim jezikom zaznamujejo in opredeljujejo sodobno slovensko in širšo likovno umetnost.

Kot so zapisali pri ljubljanski Mestni galeriji, kjer je postavitev na ogled, verjetno v slovenskem prostoru tako velike in likovno raznolike ter vsebinsko jasno usmerjene razstave, povezane z vprašanji LGBTIQ+, še ni bilo.

V sklopu razstave se predstavljajo Andrej Brumen Čop, Andreja Gomišček, Jasna Klančišar, Neža Knez, Andrea Knezović, Gašper Kunšič Aprilija Lužar, Miha Satler, strtgm in Filip Vurnik. Pri pripravi razstave, izboru avtorjev in njihovih del sodeluje pesnik in pisatelj Brane Mozetič. Avtor uvodne študije o problematiki LGBTIQ+ pa je pisec in kritik sodobne slovenske vizualne umetnosti Domen Ograjenšek.

"Kakršnokoli ustvarjanje je dejanje, vpeto tudi v akt vrednotenja, saj je vedno namenjeno ljudem, izpostavljeno navzven v širši družbeni prostor, podvrženo razumevanju ali kritiki, odobravanju ali ne odobravanju, občudovanju ali zaničevanju. Forma, kot sestavni del vsakršnega estetskega početja pa se implicitno nanaša na nekaj objektivnega, trdnega in opredeljivega," so zapisali ob razstavi, katere kurator je Sarival Sosič.

Forma je razstava oziroma postavitev likovnih del v razstavni prostor, saj estetsko sporočilo postavi v določen red, prepoznaven in dojemljiv. Postavitvena raznovrstnost pa omogoča tudi kreativno svobodo in izpostavljanje avtorskih pristopov, so še zapisali.

Andrej Brumen Čop razvija svoje ustvarjanje v tesni povezavi z življenjskimi dogodki. Andreja Gomišček v svojih delih skozi prizmo lezbičnega in feminističnega dogajanja problematizira družbena vprašanja. Jasna Klančišar se posveča dokumentarnim fotografskim projektom, zanimajo jo predvsem teme marginaliziranih skupin. Gašper Kunšič v svojem delu pogosto izhaja iz svoje biografije, pri čemer uporablja razstavne procese za premislek in rekontekstualizacijo poteka zasebne in kolektivne zgodovine.

Aprilija Lužar svoj umetniški izraz usmerja v formalne raznolikosti in slogovne pestrosti ter je vsebinsko osredotočena na žensko v družbi in njeno spolno življenje. Neža Knez s poseganjem v funkcije in identitete različnih prostorov razkriva nove lastnosti in preizprašuje predvsem tiste vsebine, ki nastajajo zunaj samoumevnih predstav. Andrea Knezović ustvarja dela, prežeta z močnimi političnimi referencami, ki se nanašajo na družbene strukture in politizacijo intimnega v sodobnem okolju. Miha Satler išče povezave med družbenim okoljem in njegovim vplivom na posameznika.

Strtgm poudarja sodobno in kritično usmerjeno likovno poetiko. Filip Vurnik se v svoji umetnosti loteva predvsem tematik transspolnosti, transspolnega telesa, transfobije in tematike spola v povezovanju z nasiljem in osebno življenjsko zgodbo.

V času razstave, ki bo odprta do 21. novembra, bo izšel tudi katalog z reprodukcijami postavitve v prostorih Mestne galerije Ljubljana.