Letošnji, že 81. bienale po vrsti, se uradno odpira danes. Vse do 11. avgusta bodo na ogled slike, kipi, instalacije, filmi, fotografije in performansi več kot 70 umetnikov, umetnic in kolektivov.

Naslov letošnjega bienala v muzeju na jugozahodu Manhattna je Even Better Than The Real Thing (Še boljše kot prava stvar), kar po besedah navedbah kuratorjev nakazuje tudi na vidik umetne inteligence.

"Umetna inteligenca otežuje naše razumevanje tega, kar je resnično, retorika o spolu in pristnosti pa se uporablja politično in pravno za ohranjanje transfobije in omejevanje telesne avtonomije," so postavitvi na pot zapisali na spletni strani muzeja.

Letošnje bienale je tako "srečanje umetnikov, ki raziskujejo prepustnost razmerij med umom in telesom, fluidnost identitete in naraščajočo negotovost naravnih in konstruiranih svetov okoli nas. S subverzivnim humorjem, ekspresivno abstrakcijo ali za Zahod neznačilnimi oblikami kozmološkega razmišljanja, če omenimo le nekaj njihovih metod, ti umetniki dokazujejo, da obstajajo poti, ki jih je mogoče najti, strategije obvladovanja in zdravljenja ter načini povezovanja celo v razdrobljenem času," so še navedli pri muzeju Whitney.

Po navedbah muzeja Whitney je njihov bienale najstarejša redna pregledna razstava s poudarkom predvsem na sodobni ameriški umetnosti.

Priložnost za močno politično gesto
Bienale ima pogosto močan političen predznak in redno izzove kritike, letos pa so za zdaj doživeli eno samo gesto protesta. Umetnik Demian DinéYazhi iz Portanda na bienalu sodeluje s skulpturo iz jekla in neona, ki jo je naslovil we must stop imagining apocalypse/genocide + we must imagine liberation (nehati si moramo predstavljati apoklaipso/genocid + zamišljati si moramo osvoboditev, 2024). Del njegove umetnine je neonski napis, ki skozi okno galerije sporoča: Free Palestine.

Leta 2019 je svoje sodelovanje na bienalu odpovedalo osem umetnikov, in sicer zato, ker je podjetje, ki je v lasti podpredsednika muzeja Warrena Kandersa, proizvajalo solzivec, ki so ga izraelski vojaki uporabljali na protestnikih v Gazi. Kanders je takrat s svojega položaja v muzeju odstopil.

Leta 2022 so v času bienala začeli protestirati uslužbenci muzeja, a je vodstvo doseglo dogovor z njihovim sindikatom.

Letos za zdaj največ zgražanja povzroča inštalacija Sera Serpasa, ki je v prvo nadstropje nakopičil različne smeti, kot so spuščeni baloni, uničeni šotori in podobno, kar se je nekaterim komentatorjem zdelo "grdo".