Po besedah vodje izobraževanja in animacije Žive Rogelj so začeli počitniške delavnice Tajna galerijska druščina v letu 2019, na katerih so navdih iskali na razstavi kultnih stripov Alan Ford. S tedaj zastavljenim programom Mularijo v galerijo so želeli pritegniti mlade obiskovalce, posebno v starostni skupini od 12 do 19 let.

Prav najstniki sodijo med najzahtevnejše obiskovalce muzejev in galerij, saj večina njih o teh ustanovah nima dobrega mnenja oziroma je precej odklonilno, pogosto jih dojemajo kot dolgočasne. V Narodni galeriji so se s tem spopadli že z evropskim projektom HearMe, ki je z različnimi metodami (tudi različico igre BRICKme oziroma njene odprte različice LEGO Serious Play) spodbujal mlade k razmišljanju in dojemanju starih umetnin kot privlačnih in aktualnih. Številne stare umetnine namreč prinašajo večne velike zgodbe o ljubezni, trpljenju, usodi, skriti simboliki, ki so lahko zanimive za mlade. S programom Mularijo v galerijo nadaljujejo lok abonmajskega druženja oziroma Galovega kluba, ki prek navdušenja za likovno umetnost in ustvarjalnost že desetletja povezuje otroke, stare od šest do 12 let.

Manga je prav tako stara umetniška zvrst
Kot je dejala Živa Rogelj, so še večji korak naredili z izbiro mange, saj se v galeriji posvečajo umetnosti starejših obdobij, manga pa nima neposredne povezave z galerijskimi zbirkami. A je tradicionalni japonski strip prav tako stara umetniška zvrst in svojevrstno umetniško delo. Manga je pri večini mladostnikov zelo priljubljena, močno se identificirajo z junaki in temami. Podobne junake, strašna bitja in velike zgodbe pa je mogoče najti tudi v stalni zbirki Narodne galerije.

Prva počitniška delavnica mange je bila razprodana, zato so takoj razpisali še en termin, tečaji pa bodo potekali med 6. septembrom in 4. oktobrom. V času pandemije so tečaje izvajali prek Zooma, in to za dve različni skupini, saj je vladalo izjemno zanimanje. Takoj, ko je bilo mogoče, so znova začeli tečaje v živo.

Po besedah vodje delavnic, likovne pedagoginje Tamare Bregar, se tečaja udeležujejo mladi vse od 11. do 18. leta, nekateri udeleženci so zdaj z njimi že skoraj tri leta. Kot je poudarila, so najstniki izjemno ranljivi in samokritični, "tako kot zna biti do njih kritična družba", zato tečaj vselej zastavi tako, da je primeren tako za začetnike kot za nadaljevalce. Po njenem opažanju se je ob likovnem začel vedno bolj odpirati tudi socialni vidik, saj so na tečaj prišli tudi najstniki, ki potrebujejo občutek pripadnosti in iščejo potrditev tako znotraj sebe kot potrditev drugih. "In zdi se mi, da nam je res uspelo ustvariti pozitivno vzdušje. Marsikomu je v olajšanje, ker ve, da ima veliko prostora, da gre malo po svoje, da je lahko poseben in sprejet," je dodala vodja delavnic. Po njenih besedah najstniki, potem ko se počutijo pri njih domače, prek podob tudi veliko lažje prikažejo svoje strahove in ambicije. In to lažje izrazijo skozi domišljijske podobe. Obenem pa vedno znova spodbujajo ustvarjalno mišljenje.

Vsakič drug likovni izziv, a s poudarkom na galerijskih zgodbah
Tečaje prirejajo mesečno, sestavlja pa jih po pet tematsko določenih srečanj, vsakič z drugim likovnim izzivom in s poudarkom na galerijskih zgodbah. Po besedah sodelavke v oddelku za izobraževanje in animacijo Kaje Cajhen so zgodbe tiste, ki najstnike najbolj pritegnejo, tako mitološke kot tudi ljudske. Niti najmanj jih denimo ne zanimajo letnice in življenjepisi, pritegnejo pa jih teme, kot sta trpljenje ali neuslišana ljubezen, s katerima se lahko poistovetijo. Pomemben je seveda tudi način predstavitve galerijskih del – torej nikakor ne s suhoparno razlago, ampak prek dialoga.

Glavni cilj tečajev ni, da bi udeležence le tehnično naučili risati, ampak je to po besedah Žive Rogelj tudi "spodbujanje domišljije, ustvarjalnosti in sprejetosti ter spoštovanje drugačnosti, spoznavanje novih kultur". In tako z umestitvijo te stare japonske likovne zvrsti v galerijski program prepričajo tudi tiste starše, ki z nezaupanjem opazujejo svoje otroke doma, ki rišejo drugačne podobe. Tamara Bregar je dodala, da prek tečajev mange dobijo tudi zelo dober vpogled v pogled staršev na ustvarjanje in umetnost nasploh. "In to je področje, ki nas je najbolj zaskrbelo. Raje vidijo, da se mladostniki učijo malo več matematike, kot pa da narišejo kakšno risbico," je povedala. Živa Rogelj pa je poudarila, da ne obstaja le svet naravoslovja ali športa, poleg tega so kot ustanova zavezani, da gojijo in negujejo odnos do umetnosti in kulture. Prav tako zaradi vse večje vpetosti v digitalni svet mladi izgubljajo fine motorične sposobnosti in ustvarjalno izraznost. In to s posebno skrbjo spodbujajo na teh mangasrečanjih.

Precej novih tečajnikov, ki ne prihajajo le iz prestolnice, se jim je pridružilo, ko so se povezali z mladostniško revijo Pil. To pa predstavlja nov izziv in po pobudi najstnikov že razmišljajo tudi o uvedbi tečajev ob koncih tedna. Kot so še napovedali, bo v septembrski številki Pila tudi natečaj z naslovom Moj manga stil.

Narodna galerija ena od šestih nominirancev
Trud Narodne galerije so prepoznali tudi pri Evropski muzejski akademiji, saj je galerija letos med šestimi nominiranci za Children in Museums Award, nagrado, ki jo bodo podelili v letošnji evropski prestolnici kulture (EPK) Esch-sur-Alzette v Luksemburgu na začetku prihodnjega meseca.