"Vsekakor je v predstavitvi njegovega ustvarjalnega opusa pomembno izpostaviti serijo glav iz sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, kjer je s svojo odločno gesto obraz začel razkrajati v povezano, tekočo poudarjeno linijo, ki se zgosti v točki desnega očesa," je zapisala kustosinja Nadja Kovačič.

Gesto razkrajanja in zgoščevanja v eno točko nato neprekinjeno ohranja skozi celotno serijo risb in grafik. Na prvi pogled gre po besedah kustosinje sicer za motivno raznolik opus, to so portreti, avtoportreti, krajine in tudi abstraktni psihogrami, vendar pa Mršnik vseskozi ohranja svoj razpoznavni slog. Ta izhaja iz risbe in njenega razumevanja. Uporablja jo kot sredstvo za izražanje svojih občutij.

"Svojo unikatno sled avtor pušča za sabo z odtisi prstov ali dlani. Kompozicijsko ravnotežje pa pogosto doseže tudi s tanko ravno črto ali žarkom beline, ki učinkuje kot protiutež spontanosti in organskim oblikam."

Poudarek strukturam, vzorcem in naravnim oblikam papirja
Velik poudarek Mršnik daje tudi strukturam, vzorcem in naravnim oblikam papirja. Včasih papir celo sam zmečka in tako dobi grobo, nekako celo ekspresivno podlago. Papirje, ki jih je nagubala vlaga, pa najde tudi med ostanki grafičnega procesa.

Ivo Mršnik se je leta 1939 rodil v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1968. Končal je tudi grafično in slikarsko specialko.

Od leta 1978 je bil zaposlen na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je leta 1998 postal redni profesor za risanje in grafiko. Za svoje zgodnje delo je leta 1969 prejel študentsko Prešernovo nagrado, najprestižnejša pa je nagrada Ivane Kobilce, ki jo je za prepričljivo umetniško držo prejel leta 2018. Sodeloval je na več kot sto skupinskih razstavah in samostojno v vseh pomembnih slovenskih galerijah.

Razstava bo na ogled do 26. februarja.