Kustos razstave Andrej Doblehar je za razstavo, ki bo na ogled do 15. junija, izbral olja na platnu in dela v mešani tehniki na papirju, ki so nastala v letih 1953–1963. To je desetletje, ko je slikar pod vplivi francoskega slikarstva t. i. Mladih slikarjev najprej začel ustvarjati v slogu geometrijske in nato lirske abstrakcije. Konec tega obdobja pa se je približal informelu.

Na ogled je 30 olj na platnu in 12 del v mešani tehniki na papirju, ki zaobjemajo celoten razvojni lok umetnikove abstraktne faze, gre pa tako za znana kot neznana slikarjeva dela.
Slikar, ki je na likovno prizorišče najprej stopil z nadrealističnim imaginarijem, je svoje prve abstraktne podobe predstavil leta 1953 na skupni razstavi z Rikom Debenjakom v Moderni galeriji. Razstava je sprožila potrebno razpravo o povojnem razvoju likovne umetnosti, tudi v razmerju do sodobnih evropskih gibanj. Danes velja Kregarjevo abstraktno obdobje v njegovem opusu za najbolj značilno in dovršeno, z njim pa je dokazal mojstrstvo v liričnem občutenju, pretanjeni atmosferi in intenzivnem kolorizmu, je ob razstavi zapisal Doblehar. Naslon na francosko slikarstvo je sprva bolj razviden, sčasoma pa je v abstrakciji našel svoj izvirni likovni izraz. V slovenski umetnosti takratnega časa je bil zato Kregar edinstven in vsekakor močno drugačen od ekspresivnega Preglja, ponotranjenega Stupice in fantastičnega Miheliča, še zapiše.

"Kregarjeva abstrakcija ni absolutna, saj vedno izhaja iz realnega izhodišča, ki ga ohranja likovno asociativno in v naslovu dela. V tem slikarjevem obdobju ne gre za angažirane družbene koncepte, ampak predvsem za prevajanje vtisov iz narave na slikarsko površino, le delno najdemo tudi antične in aktualne družbene teme."

Dela za razstavo so posodili Galerija Staneta Kregarja, Moderna galerija, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Umetnostna galerija Maribor, Sava turizem d. d. in zasebni lastniki. Postavitev spremlja dokumentarni film Stane Kregar, poetični iskalec likovne harmonije (ogledate si ga lahko spodaj), ki je ob petdeseti obletnici slikarjeve smrti leta 2023 nastal v produkciji Televizije Slovenija.

Stane Kregar se je rodil 10. novembra 1905 v Zapužah pri Dravljah. V letih 1917–1925 se je šolal na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava. Po maturi je vstopil v bogoslovje in študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, v duhovnika je bil posvečen leta 1929. Po smrti Gašperja Porente, profesorja risanja na Škofijski klasični gimnaziji, je bil Kregar določen za njegovega naslednika. Izbral si je študij na Akademiji likovnih umetnosti v Pragi, kjer je v letih 1930–1935 študiral v razredu profesorja Maxa Švabinskega. Po koncu študija se je leta 1935 vrnil v Ljubljano in poučeval na Škofijski klasični gimnaziji do nemške zasedbe leta 1941, po izselitvi Zavoda pa se je pouk do leta 1945 nadaljeval v Baragovem semenišču za Bežigradom.

Po koncu vojne je opustil pedagoški poklic in do smrti ustvarjal kot svobodni umetnik. Redno je opravljal tudi duhovniške obveznosti. Vseskozi je bil aktiven član različnih likovnih društev, že leta 1937 je bil med ustanovnimi člani Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov – oziroma krajše Neodvisni – in pozneje tudi njegov predsednik. Večkrat je študijsko potoval po Evropi, zlasti v Francijo, bil pa je pomemben avtor in kulturna osebnost tudi v širšem jugoslovanskem prostoru. Leta 1971 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je 1. avgusta 1973 v Ljubljani.