Delo z izvornim naslovom Zone de sensibilité picturale immatérielle, ki je pospremljeno certifikatom, je bilo prodano za 850 tisoč evrov, kar je daleč preseglo oceno vrednosti, ki se je gibala med 280 tisoč in 500 tisoč evri. Tako je končna cena skupaj s pristojbinami presegla 1.063.500 evrov. Po navedbah Sotheby'sa je umetnino kupil "zasebni evropski zbiratelj", piše Artnet.
Primopredaja umetnine in plačila v ritualni maniri
Francoski umetnik Yves Klein (1928–1962) je od leta 1959 do svoje smrti prodal več takih "nevidnih območij". Vsako izmed njih je bilo pospremljeno s certifikatom, umetnik pa je plačilo sprejemal samo čisto zlato. Primopredaja pa se je praviloma odvila kot ritual: kupec umetnine je zažgal papirno potrdilo, Klein pa bi polovico zlata zalučal v reko Seno. Po Kleinovih besedah je to dejanje "uravnotežilo naravni red" med kupcem in prodajalcem.
Zaradi tega postopka se je ohranilo le malo Kleinovih potrdil. Primerek, ki je šel na dražbo v francoski prestolnici, je prvotno kupil pariški trgovec Jacques Kugel, ki se je odločil, da obdrži potrdilo, namesto da bi ga zažgal. V tem primeru in drugih, v katerih se je kupec odločil za ohranitev papirne garancije, je Klein zlato, ki bi sicer pristalo v Seni, preoblikoval za svojo serijo skulptur Monogolds.
Umetnina prvikrat kupljena pred 35 leti
V tem tednu prodana umetnina je šla na del iz zbirke francoskega zbiratelja in umetniškega svetovalca Loïca Mallea, ki je Območje praznega prostora kupil pred 35 leti. Med drugimi pomembnimi umetninami na dražbi sta bila risba s črnilom na papirju Philipa Gustona, ki so jo prodali za 491 tisoč evrov in skulptura Ruler (Vladar) Roberta Morrisa, prodana za 378 tisoč evrov.
Pri Sotheby’su so Kleinovo potrdilo primerjali z nekakšnim proto-NFT-jem, nefizičnim umetniškim delom, ki ga predstavlja le potrdilo o lastništvu. Posledično so pri dražbeni hiši napovedali tudi, da bodo v svoji izpostavi v Parizu prvikrat sprejeli plačilo v kriptovaluti.
Sicer pri Sotheby'su, ki ima sedež v New Yorku, pravijo, da so kot prva večja dražbena hiša na svetu sprejeli plačilo v kriptovalutah bitcoin ali ether za fizično umetniško delo, ko je maja lani šla na dražbo Banksyjeva slika. Predstavniki dražbene hiše so te dni sporočili, da je še "prezgodaj reči", ali namerava kupec Kleinovega dela plačati v kriptovaluti, še piše Artnet.
Več primerov nevidnih stvaritev skozi zgodovino
Yves Klein je sicer že leta 1958 razstavil prazen galerijski prostor in si nekaj let pozneje zamislil "zračno arhitekturo", v katero sodi tudi nedavno prodano delo. Leta 1992 pa je Tom Friedman (1965) na podnožek "namestil" nevidni predmet, ki ga je devet let pozneje prodal za 26 tisoč evrov.
Lani so za 15 tisoč evrov prodali tudi nevidno oziroma nematerialno skulpturo, delo Salvatoreja Garaua (1953). Kupec je prejel certifikat o pristnosti in niz navodil. Italijanski umetnik je namreč določil, da mora biti umetnina razstavljena v zasebni hiši v približno poldrugi kvadratni meter velikem prostoru, v katerem ni nobenih ovir. A se je nato oglasil performativni umetnik Tom Miller (1965) s Floride, češ da gre za plagiat njegovega dela iz leta 2016.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje