V banki že zdaj domuje umetniška zbirka del 20. in 21. stoletja, ki je po besedah kustosinje dr. Mete Kordiš razglašena za nacionalno bogastvo in nedeljiva zaključena celota, vnovičen zagon odkupovanja umetniških del pa bo usmerjen predvsem v umetniško produkcijo tega trenutka. S projektom Art tako obnavljajo vlaganje v odkupe in naročila umetniških del, obenem pa zaganjajo novo umetniško zbirko See Art, ki bo namenjena zbiranju, predstavitvi in premišljevanju o umetnosti Jugovzhodne Evrope.

"Osrednja vizija je, da smo partner in podpornik za sodobno umetnost ter umetnike na območju," pravi Meta Kordiš. "Smo varuh naših vrednot," doda. Za kakovostno, strokovno in pregledno oblikovanje zbirke, v katero želijo vključevati vse izrazne medije in vse glasove umetnosti, so ustanovili strokovno telo NLB-umetnostni svet. V tem so mednarodno vpeti poznavalci področja: predsednik sveta je neodvisni kustos, urednik in pisec Tevž Logar (Reka), ob njem pa svet sestavljata še umetnostna zgodovinarka, umetnostna kritičarka, kustosinja in direktorica Muzeja sodobne umetnosti dr. Mira Gakjina (Skopje) in umetnostna zgodovinarka, kustosinja in direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu Maja Kolarić (Beograd).

Vzgled za naložbe v umetnost
Logar prepoznava pomen in potencial zbirke v več ravneh. "Ena stvar je simbolna raven, kjer pomembna entiteta znotraj države oz. regije naredi gesto, s katero definira umetnost oz. kulturo kot vrednoto. Drugo je pa sam vstop na trg," je za MMC povedal Logar. "Mislim, da je to izredno pomembno, saj vemo, da se ljudje velikokrat zgledujejo po velikih družbah. In upam, da bo vplivalo na ljudi z odvečnim kapitalom, da ga raje kot v nov avto ali hišo investirajo v umetnost. Tudi v smislu strukture, v povezavi z galerijskim programom in idejami nomadskih rezidenc ima projekt po mojem mnenju zagotovo moč, da se pokaže model, ki bi lahko uspešno deloval tudi v regiji."

Zbirka kot testament današnjega časa
Mira Gakjina je poudarila, da ni prvič, da Ljubljana prispeva k razvoju umetniškega prizorišča na območju. Spomnila je na vlogo Grafičnega bienala Ljubljana, v zadnjem času pa vpliva na razvoj z delom vrste umetnostnih teoretikov, kuratorjev in zgodovinarjev, ki na novo osmišljajo in dajejo poudarke umetnostni zgodovini naše regije. Prepričana je, da z zbiranjem del številnih pozornih in radovednih opazovalcev, kot je opisala umetnike območja, "ustvarjamo testament današnjega časa". Banke običajno vidimo kot varuhe dragocenosti, prihrankov in načrtov za boljšo prihodnost, pravi. "Zato moramo pobudo za ustvarjanje zbirke razumeti kot prizadevanje v smislu varovanja vrednot in izkazovanje posebne skrbi za tisto, kar menimo, da je naša dragocena dediščina," je še dodala.

Maja Kolarić vidi projekt kot pomembno nalogo z velikansko vizijo, saj je zbirka zamišljena kot predstavitev tistega najpomembnejšega na področju sodobne umetnosti v regiji. Namen je, da se v tej sčasoma zberejo vsi raznoliki mediji in da je odprta za vse inovativne prakse v umetnosti.

Letni proračun 100.000 evrov
Dela za odkupe se bodo izbirala tako na podlagi predlogov članov umetnostnega sveta kot prek javnih pozivov. S temi želijo dati pozornost predvsem mladim umetnikom, ki jih sami morda niso opazili. V načrtu so tudi nagrade in naročila umetniških del za notranje prostore. Po Logarjevih besedah želijo pokriti celotno dejavnost različnih generacij. Vsako leto pa bo odkupom del namenjenih 100.000 evrov.

Logar vidi največji izziv v tem, da poskušajo za razpoložljiv znesek v zbirko pripeljati optimalno, kar je mogoče, tako na ravni kakovosti kot količine. "Nima smisla, da kupimo delo za 100.000 evrov. Mislim pa, da je v tej konstelaciji pozitivno to, da bomo sodelovali z veliko z mladimi avtorji, katerih cene so še vedno relativno sprejemljive. Vsekakor bi znal biti morda to največji izziv: se pravi uravnotežiti kakovost in količino."

Zbirka bo na ogled v galeriji, ki jo odpirajo prihodnje leto
Da ima banka dolgo tradicijo mecenstva, je na predstavitvi projekta spomnila direktorica NLB-jevega Zavoda za upravljanje kulturne dediščine Irena Čuk. Pri njih, točneje v prostorih Bankariuma, Muzeja bančništva Slovenije, domuje trenutno najstarejša zbirka bančnih predmetov, nadstropje više pa bodo prostor namenili umetniški zbirki See Art. V ta namen bodo prostore secesijske stavbe na Čopovi ulici v Ljubljani po načrtih arhitekturnega biroja Scapelab (ta med drugim podpisuje tudi načrt Cukrarne) uredili v galerijo, ki naj bi vrata odprla v jeseni prihodnje leto, takrat pa bodo javnosti prvič predstavljena tudi zbirka.

Prav v dostopnosti zbirke javnosti vidi Logar eno od pomembnih prednosti zbirke, ki se v tem razlikuje tudi od podobnih odkupnih projektov nekaterih drugih bank, ki pa nimajo razstavnih prostorov. "Sama zbirka ne bo zaprta v trezorju, do katerega javnost ne bo imela dostopa, in to poudarjam kot velik prispevek. Umetnost je skupna dobrina in javnost naj ima dostop do nje," pravi. "Če želimo, da je zbirka referenčna točka, moramo nagovoriti celotno vertikalo, od javnih institucij do trga."

Člani sveta bodo, kot pravi, skušali v zbirko prinesti svoje izkušnje, sodelovanja in potrebo, da so v sozvočju s tem, kar se v svetu umetnosti dogaja. To je priložnost, da se sami regiji bolj posvetijo, obenem pa lahko to po Logarjevem mnenju privede tudi do nadaljnjega potencialnega sodelovanja slovenskih umetnikov v zbirki z raznimi institucijami v regiji. "S tem lahko ubijemo več muh na en mah," je prepričan Logar. "To ni pokopališče, kot bi dejal Boris Groys, ampak živa platforma, ki skuša spodbujati produkcijske pogoje." Ne gre torej za zgodovinski trenutek, ampak za nekaj, "kar se dogaja tukaj in zdaj".

Nastajajoča zbirka bo predvidoma leta 2024 na ogled v Bankariumu, naročili pa so tudi že dela za opremo novih prostorov na Šmartinski cesti. Ustvarjajo jih Šejla Kamerič, Nataša Prosenc in Tobias Putrih.

"Ponovno uvajamo nekaj, kar je bilo dolgo zapisano v našem DNK-ju, a se je s krizo opustilo – torej odkupovanje umetniških del," je na predstavitvi projekta povedal predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak. Ob regionalnem povezovanju, ki je tudi v poslovnem interesu banke, sam prepoznava pomen zbirke predvsem v podiranju meja med nekoč povezanimi državami in ljudmi. Samo galerijo pa vidi kot prostor, kjer bi s pomočjo največjih dosežkov vizualne umetnosti regije, se pravi področja, ki nastavlja zrcalo družbi, vzgajali ustvarjalne kritične mislece.