Del projekta je tudi razstava, ki je od 9. decembra na ogled v Osmo/zi. V torek, 14. decembra, bo na tej lokaciji še pogovor, na katerem se bosta avtorju pridružila kognitivni znanstvenik in tehnološki sodelavec pri projektu Benjamin Fele ter Maks Valenčič, avtor spremljevalnega eseja Odprta skrivnost, ki izide na dan odprtja razstave.

Pospešeno mutiranje ob večji dostopnosti umetne inteligence
Matej Mihevc s svojim najnovejšim projektom odpira vprašanja objektnosti in pomena, inovacije in avtorstva ter produkcijskih in diseminacijskih procesov v umetnosti in širši kulturni sferi, ki pospešeno mutirajo ob napredovanju razvoja nevronskih mrež in širitvi dostopnosti tehnologij umetne inteligence, so zapisali organizatorji.

Projekt @flat_gaze se umešča na družbeno platformo Instagram, saj je ta vse relevantnejše prizorišče umetnosti, ki ga danes namesto ekonomije vrednosti in pomena oblikuje ekonomija pozornosti in afekta. Sodobno figuro ustvarjalca kulturnih vsebin kot didžeja, programerja ali kuratorja vsebin projekta posodobi v generativen in avtomatiziran povratni splet konzumacije in produkcije podob.

Spremljajočo razstavo v Osmo/zi si je mogoče ogledati do 15. decembra.

Projekt obsega Instagram profil (@flat_gaze), ki sledi specifičnim na digitalno, postinternetno in sodobno umetnost vezanim profilom posameznikov, umetnostnih galerij in blogov, ki objavljajo fotodokumentacije razstav, digitalne objekte ali njihove različne preplete. Objave teh profilov so avtomatizirano zbirane in so podatkovna baza za učenje nevronske mreže, ki se uči nenadzorovano. Avtomatiziran proces vsakodnevno izbere naključne koordinate, nato pa generira podobe, ki so objavljene na omenjenem profilu Instagram.

Dvodimenzionalne vizualizacije izsekov večdimenzionalnih kategorij
Sledilci profila tako med ogledovanjem objav Instagramu dnevno naletijo na algoritmično generirane podobe, ki kulturne vzorce, trende in tokove plastično povzemajo v obrise objektov, prostore in vzdušja. Ti so pravzaprav dvodimenzionalne vizualizacije izsekov večdimenzionalnih kategorij, v katere nevronska mreža kvantificira kulturno produkcijo. Tako predstavljajo človeku viden fragment sicer tujega in nedoumljivega algoritmičnega “pogleda” na kulturno polje.

Pri tem je vsaka podoba zgolj učinek površine. Avtomatizirana in hiperproduktivna zanka ničesar ne sporoča, kritizira ali razkriva, ampak brezbrižno generira nove afektivne možnosti za človeškega konzumenta in anticipira algoritmično obogatene ustvarjalne procese prihodnosti, še piše v napovedi.

Podiplomski študent smeri Video in novi mediji na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) Matej Mihevc (1995) se v svojem delu se na različne načine ukvarja z vplivom novih tehnologij na kulturno produkcijo. Oktobra lani je za delo Latent space walk prejel glavno študentsko nagrado na Mednarodnem festivalu računalniške umetnosti (MFRU) v Mariboru. Letos pa je skupaj s Farah Saro Kurnik v Galeriji Media Nox predstavil projekt Kambrijski vmesniki. Mihevc je tudi avtor glasbene oddaje Modem, ki ji je zadnjih pet let mogoče prisluhniti na Radiu Študent.