Kot se je izkazalo, je bila naslikana v svetlejših barvah, na več mestih je viden slikarjev poskus modeliranja, poznejši posegi pa so eni od figur nadeli drugačno identiteto.

Konservatorsko-restavratorski poseg na tabelni sliki znamenitega srednjeveškega italijanskega umetnika so začeli leta 2022. Ta je del priprav na razstavo, ki jo bodo v Louvru posvetili Cimabuejevi umetnosti. Razstava, ki jo bodo odprli 22. januarja in bo na ogled do 12. maja, bo pod naslovom Nov pogled na Cimabueja: Začetki italijanskega slikarstva predstavljala več slikarjevih del (med drugim tudi Zasmehovanje Kristusa, ki so ga leta 2019 našli v kuhinji), pa tudi 40 tekstilnih del, kipov, ikon in drugih stvaritev, ki odstirajo vpogled v umetnost v Cimabuejevem času.

Kot napoveduje Thomas Bohl, kustos za italijansko slikarstvo med 13. in 15. stoletjem v Louvru, bo razstava obiskovalce spodbudila, da drugače pogledajo na italijansko slikarstvo tistega časa. In čeprav ostaja Maestà v marsičem še ovita v skrivnost, pa je nedaven konservatorsko-restavratorski poseg nekaj brez dvoma pokazal, dodaja. "Ko pomislimo na skoraj vse inovacije, ki jih povezujemo z Ducciem, Giottom, vidimo, da je Cimabue v bistvu že odprl pot tem istim problemom," njegove besede navaja portal Art Newspaper.

Z Napoleonovo vojsko v Pariz
Cimabue je Maestà naslikal okoli leta 1280. Tabelna slika, ki meri več kot štiri metre v višino in skoraj tri metre v širino, je nastala za cerkev San Francesco v Pisi. Prvič jo omenja Giorgio Vasari v svojem znamenitem delu Življenja umetnikov, v muzej Louvre pa je leta 1813 prišla po plenjenju Napoleonove vojske v Italiji (iz cerkve so odnesli tudi Giottovo delo Sv. Frančišek Asiški, ki prejema stigme). Na Cimabuejevem delu vidimo Marijo z detetom na prestolu, ki ju obdajajo angeli. V okviru dela so medaljoni s figurami apostolov, svetnikov in drugih figur.

Sorodna novica Louvre pridobil 24 milijonov evrov vredno sliko mojstra Cimabueja

Da bo sliko treba restavrirati, so strokovnjaki sklenili po tem, ko so opazili, da se dvigujejo plasti gessa, ki so ga v 19. stoletju nanesli na robove slike. To je namreč povzročalo nevarnost, da bi se začeli dvigovati tudi izvirni nanosi slike. Ko so leta 2015 delo pregledali, so ugotovili, da je struktura slike dobra, vendar lak in preslikave preveč obsežno prekrivajo izvirno delo.

V svetlejših barvah in z drugačnimi detajli
Pred kratkim končani poseg je pokazal, da so izvirne barve precej svetlejše – temnomoder Marijin plašč je tako v bolj živem odtenku kobaltno modre, pridušeno rdeče draperije pa so zdaj bolj žareče rožnate barve, poroča portal Art Newspaper. To prinaša nova spoznanja o slikarjevih delih prve faze. "Umetnostni zgodovinarji so prej sliko obravnavali kot značilno delo Cimabuejeve prve faze, ki so jo imeli za fazo temnih slik," pravi Bohl. "Po čiščenju zdaj tega ne moremo več trditi," doda. Po posegu je do izraza prišla tudi nežnejša modelacija nekaterih figur, na primer Jezuščkovih stopal. Poleg tega se je pokazalo, da se je napačno interpretirala figura v okvirju – to, kar se je zdela neznana svetnica, je bil prvotno sv. Anton Padovanski.

Sorodna novica "Kar vidimo zdaj, je izvirno delo." Freska iz Assisija znova takšna, kot si jo je zamislil Cimabue.

Napis na prestolu
Na tekstilu, ki krasi Marijin prestol, je zdaj jasneje razviden psevdoarabski zapis, izdelan v tehniki, ki vključuje kositer in živo srebro (v 19. stoletju so napis preslikali). "Mislili smo, da je bil Giotto prvi, ki je v dela vključeval takšne zapise in uporabljal redko tehniko, zdaj pa imamo nov košček sestavljanke," pravi Bohl. Kot doda, je Cimabue s temi tekstilijami vpeljal novost. "Ni naslikal ideje tekstila, ampak pravi tekstil s pravimi napisi."

V povsem ločenem projektu, kjer so skušali ugotoviti izvorno mesto, na katerem sta v pisanski cerkvi viseli Cimabuejevo in Giottovo delo Sv. Frančišek Asiški, ki prejema stigme (1295–1300) so našli odgovor, da je verjetno ladijski in korni del ločevala pregrada, nad katero sta viseli obe deli. Po Bohlovih besedah je Cimabue predvidel dvignjen in nagnjen položaj slike, zaradi česar je povečal velikost angelskih nimbov na vrhu prizora, kar je bilo v slikarstvu tedaj nekaj novega.