Incident se je zgodil med virtualnim predavanjem umetnostne zgodovine, ki ga je ponujala zasebna univerza v Saint Paulu v Minnesoti. Kot je poročal tamkajšnji študentski časopis The Oracle, je profesorica svojemu razredu pokazala reprodukciji dveh upodobitev preroka Mohameda, eno iz 14. in drugo iz 16. stoletja. Srednjeveški umetnini veljata za kanonski deli in sta bili v preteklosti že objavljeni v tisku.

The Oracle je poročal, da je profesorica pred razkritjem upodobitev v program umestila dvominutno svarilo: izrecno je pripomnila, da se muslimanski študenti iz verskih razlogov lahko odločijo, da podob ne bodo pogledali. Številne veje znotraj islama namreč verjamejo, da so vizualne upodobitve preroka Mohameda prepovedane.

Hotela je dokazati, da upodobitve Preroka niso vedno tabu
"To podobo vam bom pokazala z razlogom, in sicer zato, ker obstaja prepričanje, da islam v celoti prepoveduje kakršne koli figurativne upodobitve svetih osebnosti," je v uvodu pojasnila. "Čeprav številne islamske kulture to prakso obsojajo, pa bi rada opozorila, da kultura islama ni ena sama, monolitna."

"Mojstrovina perzijskih iluminacij"
Sporna upodobitev je vzeta iz ene najstarejših ohranjenih islamskih ilustriranih zgodovinskih knjig; Kompendij kronik je v 14. stoletju napisal Rašid Al Din (1247–1318). Podoba, ki je pogosto vključena v umetnostnozgodovinske učbenike, prikazuje kronanega angela Gabriela, ki s prstom kaže na preroka Mohameda. Islam namreč uči, da Koran navaja Alahove besede, ki jih je preroku Mohamedu narekoval prek angela Gabriela.

Podoba je "mojstrovina perzijskih iluminacij", kot je za New York Times pojasnila akademičarka Christiane Gruber, in je shranjena na Univerzi v Edinburgu. Poučevati islamsko umetnost brez omembe Kompendija kronik bi bilo tako kot "izpustiti Michelangelovega Davida", je pojasnila.

Podobne upodobitve je v preteklosti razstavljal tudi Metropolitanski muzej umetnosti. Profesorica Gruber dodaja, da so upodobitve preroka Mohameda v akademskem svetu v zadnjem času pogostejše po zaslugi teženj k "dekolonizaciji kanona" – želje, da bi se v program vključevalo še kaj drugega kot predvsem umetnost Zahoda.

Ena izmed študentk in študentov, ki so prisostvovali predavanju, je vodstvu zasebne univerze izrazila svoje zadržke v povezavi s prikazom podob. Podprlo jo je še več muslimanskih študentov univerze, ki sicer niso bili del teh predavanj. "Kot temnopolta oseba in muslimanka nimam občutka, da pripadam, in mislim, da nikoli ne bom pripadala skupnosti, ki me ne ceni kot svoje pripadnice, ki mi ne izkazuje istega spoštovanja, kot ga jaz izkazujem njim," je Aram Wedatalla o svoji izkušnji povedala za študentski časopis.

Podpredsednik univerzitetnega oddelka za odličnost pri vključevanju je pozneje v e-pošti zaposlenim incident opisal kot "neovrgljivo nespoštljiv" in "islamofoben". V internih dopisih in izjavah za javnost je vodstvo univerze vsakokrat poudarilo, da je njihova dolžnost, da dajejo varnosti študentov prednost pred akademsko svobodo.

Prednost imata "spoštovanje in spodobnost"
"Naš odziv na incident v predavalnici ne ignorira ali minimizira pomena akademske svobode," je v izjavo za javnost zapisal dekan Fayneese Miller. "Poudari pa naše stališče, da imajo spoštovanje, spodobnost in upoštevanje verskih in drugih razlik prednost, kadar vemo, da bo to, kar učimo, komu škodovalo."

Verske upodobitve so bile v univerzitetnem okolju jabolko spora že v preteklosti. Leta 2015 je bila denimo tarča kritik Univerza v Minnesoti, ki je okroglo mizo na temo napada na redakcijo časopisa Charlie Hebdo oglaševala s plakati, na katerih je bila reproducirana sporna karikatura Preroka. Številni so opozorili, da je bil poster žaljiv.

Številni ameriški strokovnjaki za islamsko umetnost so sicer že obsodili odpustitev profesorice, češ da gre za napad na akademsko svobodo. Zveza za akademsko svobodo (Academic Freedom Alliance) je prekinitev pogodbe opisala kot "grobo kršitev", neprofitna Fundacija za individualne pravice in svobodo izražanja pa je proti univerzi vložila pritožbo.