Nevroznanstveniki menijo, da so uspeli razvozlati skrivnost njene priljubljenosti, pri čemer so izmerili, kako se človeški možgani odzovejo ob ogledovanju tega slavnega platna 1665. Odkrili so, da se gledalec ujame v nevrološki pojav, ki so ga poimenovali "trajna pozornostna zanka", ki je po njihovem mnenju značilen samo za to sliko. Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, se namreč gledalčevo oko samodejno usmeri najprej na dekličino oko, nato potuje k njenim ustom in nato k biseru ter ponovno na oko in tako se nadaljuje.
"Pritegne vašo pozornost, pa če to hočete ali ne"
Po besedah Martina de Munnika iz podjetja Neurensics, ki je izvedlo študijo, gledalec dotično sliko opazuje dlje kot druge. "Pritegne vašo pozornost, pa če to hočete ali ne. Morate jo imeti radi, ne glede na to, ali si tega želite ali ne," je pojasnil. Meritve možganskih valov so pokazale, da je bil najbolj stimuliran prekuneus, del možganov, ki upravlja zavest in osebno identiteto.
"Predvidevali smo, da je slika posebna. Zakaj, pa je presenetilo tudi nas," je še dejal. Gre za prvo znano študijo, v kateri so za merjenje nevrološkega odziva na umetniško delo uporabili EEG- in MRI-naprave za skeniranje možganov. "Dlje ko nekoga gledaš, lepši ali privlačnejši postaja," je še dejal. To pa pojasnjuje tudi priljubljenost slike nizozemskega mojstra. Omenjena slika je po njegovih besedah tako poznana prav zaradi te posebnosti.
Čustveni odziv ob originalu desetkrat močnejši kot pri reprodukciji
Nevroznanstveniki so v raziskavi primerjali tudi nevrološki odziv ob ogledovanju originala v muzeju v muzeju Mauritshuis v Haagu in katere od reprodukcij. Deset sodelujočih posameznikov v raziskavi so, preden so jim pokazali original in reprodukcijo, opremili z napravo za sledenje očem in pokrivalom za spremljanje možganskih valov. Njihove ugotovitve so pokazale, da je čustveni odziv gledalcev ob originalu desetkrat močnejši kot pri reprodukciji.
Direktorica haaškega muzeja Martine Gosselink je glede teh ugotovitev dejala, da kažejo, kako pomembno je videti original. Ob tem je poudarila še, da je ukvarjanje z umetnostjo zelo pomembno – pa naj gre za fotografijo, ples ali stare mojstre iz 17. stoletja, saj umetnost nasploh ugodno vpliva na razvoj možganov.
Oko, usta in biser ...
Vermeer se je po njenih besedah v svojih delih pogosto osredotočil na eno točko, okoliške podrobnosti pa so na njegovih platnih zabrisane. Platno Dekle z bisernim uhanom (v izvirniku Meisje met de parel) ima tri tovrstne točke – oko, usta in biser, po čemer se razlikuje od drugih del slikarja, ki je pripadal nizozemski zlati dobi. Kot je še dodala direktorica muzeja, portretiranka zre v gledalca, medtem ko na prav vseh drugih Vermeerjevih platnih vidimo nekoga, ki piše, se ukvarja z ročnim delom ali čim drugim.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje