V Mali galerij Cankarjevega doma bodo danes odprli razstavo berlinskega umetnika in fotografa Andreasa Müllerja-Pohleja Okoljski odtisi. Postavitev predstavlja izbrana dela iz širšega Andreasovega opusa Študije o vodi ter predstavlja fotografije projektov Donava in Hongkong, video hongkonške vodne krajine ter zvok voda Hongkonga in Donave.

Rdeča nit sezone
Tema razstave je zgodba vode kot elementa, ki pušča esencialen odtis v našem okolju in je v sozvočju z letošnjim razstavnim programom Cankarjevega doma, ki nagovarja prav temo nenehnih sprememb in preoblikovanj našega naravnega okolja ter usodno vlogo človeka v teh procesih.

Tako zavod Membrana v koprodukciji s CD-jem z izbranimi deli berlinskega umetnika pred občinstvo postavlja vpogled v projekta, kjer fotograf bodisi v poetično-dokumentarnem jeziku interpretira okolje reke Donave ali pa analitično razgrinja vodno krajino Hongkonga. Vodne podobe pa ne predstavlja zgolj preko fotografskega medija, temveč tudi skozi zvočni in videozapis, s čimer pa celotno zgodbo tudi izkustveno obogati, je zapisal Jan Babnik v spremnem besedilu k razstavi.

Preizpraševanja razmerja med kopnim in vodo
Izbor fotografij in videa odzvanja avtorjev raziskovalni pristop ter njegovo "neuvrščenost" med estetsko, politično in tehnološko platjo vizualnega. Človeško okolje se v razstavljenih delih vzpostavlja z vmesnim prostorom zraka in vode – z nejasnimi obrisi, kompozicijsko razbitimi in delnimi strukturami je kopno v teh delih zgolj dozdevek, plod igrive domišljije med naravnima elementoma, vodo in zrakom, ki se izkristalizira skorajda naključno kot svojevrsten estetski eksces njunega razmerja. Kot da bi bilo kopno v podobah mostov, nabrežij, ladij, mestnih obzorij in jezov – kopno v podobi človeka torej – zgolj ekscesni produkt razbijanja valov in rečnega toka; toka narave, ki ga na razstavi dopolnjuje njeno nezavedno, zvok njenih globin.

Andreas Müller-Pohle (1951) je medijski umetnik in založnik iz Berlina. Študiral je ekonomijo in komunikologijo na univerzah v Hannovru in Göttingenu. Leta 1979 je ustanovil neodvisno umetniško revijo za sodobno fotografijo in nove medije – European Photography. Njegovi prvi umetniški projekti v poznih 70. letih minulega stoletja so se osredotočali na vprašanja fotografske percepcije, pozneje pa na recikliranje fotografij, v katere je vključil tudi video.

Sredi 90. let prejšnjega stoletja je začel raziskovati uporabo digitalne, genetske in politične fotografske kode. Sledili so različni projekti na temo vode, z velikimi portreti reke Donave in megalopolisa Hongkonga. Njegova dela so bila pogosto objavljena in razstavljena ter vključena v številne zasebne in muzejske zbirke po vsem svetu.

Kot založnik je uredil najpomembnejša dela medijskega filozofa Vilema Flusserja, že pred tem pa je bil znan kot eden od pionirjev sodobne elektronske knjige z izdajo knjige Flusserjevega eseja Die Schrift: Hat Schreiben Zukunft leta 1986. Leta 2001 je Müller-Pohle prejel evropsko nagrado za fotografijo Reind M. de Vries. Je avtor številnih besedil o teoriji fotografije.