Pred leti so najdbo izkoristili za razstavo, posvečeno Olgi Kokolovi, ruski primabalerini in prvi Picassovi ženi. Razstavo, ki se osredotoča na leta, ki jih je španski umetnik preživel z Olgo, obdobje, v katerem je njegova umetnost doživela nekaj pomembnih premen, so leta 2017 najprej postavili v Parizu, z njo pa zaznamovali stoletnico njunega prvega srečanja. Pozneje je bila postavljena še v Moskvi in Malagi, trenutno je na ogled v Madridu (v tamkajšnjem razstavišču CaixaForum bo odprta do 22. septembra).

Razstava se začne prav z njunim prvim srečanjem – to je bilo spomladi leta 1917 v Rimu, kamor je umetnik na povabilo Jeana Cocteauja prišel zasnovat scenografijo in kostume za Cocteaujev balet Parada. Tam je bila tudi Olga Kokolova, ki je pri 20 letih postala članica ruskega baleta pod vodstvom Sergeja Diagileva. Leto dni pozneje, natančneje 12. julija 1918, se je par poročil v pravoslavni cerkvi na Rue Daru v Parizu.

Njune priče so bili sami veliki avantgardni umetniki tistega časa – Cocteau, Max Jacob in Guillaume Apollinaire. Picasso je bil tedaj že uveljavljeno ime svetovnega likovnega prizorišča in Olga ga je spoznala kot velikega umetnika. Čeprav ena od pomembnih muz njegovega življenja, pa ni bila prva, ki je navdihovala Picassova dela.

Ko se je umetnik še s težavo prebijal v Parizu in šele dobro začel prodajati svoja prva dela, je bila ob njem Fernande Olivier, francoska umetnica in model, ki jo je Picasso ovekovečil na kakšnih 60 portretih. Spoznala sta se leta 1904 in leto pozneje že živela skupaj, dokončno pa se razšla leta 1912, potem ko je Picasso že naredil prelomni korak od rožnate faze h kubizmu in postajal vse bolj zveneče ime tedanjega likovnega prizorišča.

Ko je pet let pozneje spoznal Olgo, so njegove slike preplavile njene podobe. Sprva jo je portretiral s tankimi in elegantnimi linijami. Pogosto jo je upodobil kot melanholično figuro, sklonjeno nad branje ali pisanje, kar je najverjetneje izhajalo iz njenega rednega dopisovanja z družino, ki je tedaj preživljala težke čase.

Ko se jima je 4. februarja 1921 rodil prvi otrok Paulo, je Olga navdihnila številne materinske prizore, ki jih označuje izjemna mehkoba, v njih pa se odraža Picassovo novo zanimanje za antiko in renesanso.

Njene upodobitve so se začele spreminjati, potem ko je Picasso srečal svojo bodočo ljubico in mater hčerke Maye, mlado Marie-Therese Walter. Ko sta se spoznala, je bi Picasso star 45 let, Marie-Therese pa 17. Sčasoma je Olga od prijateljice izvedela za moževo zvezo in dekletovo nosečnost, vzela Paula in se vrnila k svojim staršem. Čeprav od leta 1935 ni več veljala za Picassovo ženo, sta ostala uradno poročena do njene smrti leta 1955.

Ko je njun vnuk Bernard Ruiz-Picasso, ki je tudi eden od kustosov razstave, odkril babičin kovček, je v tem poleg pisem in fotografij našel Olgine baletne copate, križ in pravoslavno Sveto pismo v ruščini. Razstava vključuje 335 kosov, od tega 41 slik, 74 risb in skulpturo, na ogled pa so še grafike, fotografije, pisma, razglednice, pohištvo in filmi.

Pablo Picasso (1881–1973) velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših umetnikov 20. stoletja. Skupaj z Georgesom Braqueom je bil začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. Rodil se je v Malagi, študiral v Barceloni in Madridu. Od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim začel posvečati keramiki. Vsako leto je v kraju pripravil od dve do tri razstave. Umrl je v Mouginsu.