Leta 1957, ko je bil Pablo Picasso star že več kot 70 let, je španski slikar namigoval, da bi lahko rentgenska tehnologija nekega dne odkrila izgubljeno umetniško delo pod eno izmed njegovih zgodnjih del, poroča Independent. In prav ta napoved se je zdaj uresničila s pomočjo raziskovalne ekipe iz ZDA in Kanade, ki je analizirala sliko Klečeča beračica, ki je trenutno na ogled v Galeriji Ontario (Gallery of Ontario).

Beračica, ovita v rumeno-zeleno odejo z belo ruto na glavi, nagnjeni vstran, in z zaprtimi očmi je Picassova študija obupa in resignacije, ki jo je veliki slikar narisal med svojim modrim obdobjem - gre za fazo, ki je trajala med letoma 1901 in 1904, ko je umetnik slikarl predvsem v modro-zeleni paleti.
Raziskovalci so uporabili neinvazivno tehniko rentgenske fluorescenčne spektrometrije in odkrili, da je Picasso umetnino iz leta 1902 naslikal povrhu druge slike, na kateri je neznani umetnik iz Barcelone upodobil pokrajino. Picasso je horizontalno sliko pokrajine obrnil za 90 stopinj in nekatere oblike pokrajine, kot so linije hribov in rob pečine, integriral v hrbet beračice na sliki. Picasso je žensko najprej narisal tako, da je v desni roki nekaj držala, nato pa je vse skupaj zakril s pregrinjalom. Figura je bila v prvi različici tudi ožja in je imela drugačen naklon glave.

"Picasso ni imel nikoli zadržkov glede spreminjanja kompozicije med nastajanjem slike," je pojasnil Marc Walton, raziskovalec z Univerze Northwestern iz ameriške zvezne države Illinois. "Naša ekipa je uspešno razkrila posamezne spremembe, ki jih je Picasso naredil med nastajanjem slike," je dodal.
Kdo je naslikal pokrajino?
Čigava je slika pokrajine, za zdaj ostaja uganka. Prva namigovanja so sicer merila na slikarja Joaquina Torresa-Garcio, ki pa so jih zdaj ovrgli, saj so kuratorji prepričani, da je na sliki resnična lokacija najstarejšega parka v Barceloni, in sicer Parc del Laberint d'Horta. "Vemo, da je Santiago Rusinol, vodja katalonskega modernističnega gibanja, slikal na tej lokaciji, in verjamemo, da so številni drugi mlajši katalonski slikarji prav tako slikali tukaj," je pojasnil Kenneth Brummel, asistent-kurator v Galeriji Ontario.

Ker na nekem drugem Picassovem akvarelu klečeča ženska podobno drži v roki kruh, so raziskovalci prepričani, da sta obe deli povezani. Postavlja se vprašanje, zakaj je na tej sliki Picasso "roko, ki drži kruh", odstranil. "Ali gre za nekaj religioznega? Morda se je tako odločil, ker ni želel takšne konotacije na tej sliki," je domneval Walton.
Glavni cilj raziskovalcev je zdaj identifikacija barv originalne pokrajine. "To je sveti gral, ker tako bomo iz pozabe potegnili davno izgubljeno sliko in delček sveta, ki ga prikazuje," je dodal.
Modro obdobje in pomanjkanje denarja
Najnovejše odkritje ni prvo, ko so raziskovalci pod Picassovo umetnino odkrili še eno sliko. Konservatorji so tako pod sliko Modra soba odkrili portret moža z metuljčkom, pod sliko ženske, ki lika, pa portret moža z brki in kravato. V obeh primerih se sicer domneva, da sta zakrita portreta delo Picassa. "Zanimivost modrega obdobja je, da je Picasso zaradi pomanjkanja denarja v svojem zgodnjem obdobju na veliko recikliral že uporabljene materiale," je še pojasnil Walton.
Nicola Ashmore z Univerze v Brightonu, ki se raziskovalno ukvarja s Picassovo Guernico, je pozdravila odkritje. "Novo odkritje prinaša fascinantne podatke glede Picassove prakse ponovne uporabe poslikanih kanvasov, iz katerih je črpal navdih ter linije in oblike vgradil v novo sliko," je pojasnila.
Sliko Klečeča beračica iz leta 1902 so leta 2015 na dražbi v New Yorku prodali za slabih 150.000 dolarjev.