Marii Llopis se je na protestu pridružilo sedem od njenih študentov. Oblekli so si majice, na katerih so bili slogani s sorodnimi sporočili v španščini ali angleščini: "Picasso, zlorabljevalec žensk", "Picasso, Sinjebradec" (to je referenca na pravljico Charlesa Perraulta, v kateri protagonist v kamri skriva trupla umorjenih nekdanjih žena) ipd. Na eni od majic so bila našteta imena vseh žensk, s katerimi je bil Picasso v (nesrečnih) zvezah, druge pa so opozarjale na prepogosto spregledani talent fotografinje in umetnice Dore Maar, ki jo je Picasso odvračal od njenega lastnega ustvarjanja: "Kje je muzej Dore Maar", "Picasso, senca Dore Maar" in "Dora Maar predstavlja ...". Zvezo Picassa in Dore Maar, ki je imela hrvaške korenine, v svojem romanu Dora in minotaver – sicer v polju fikcije – z Dorine perspektive popisuje Slavenka Drakulić.
Protest se zavestno navezuje na diskurz o zlorabi žensk, ki je v javnosti odmevna že vse od začetka gibanja #MeToo. Del gibanja je tudi prevrednotenje vedenja nekaterih slavnih osebnosti, tako še živečih kot tudi pokojnih. V Španiji je v zadnjih letih, ko je javnost pretreslo več grozljivih primerov posilstva in nasilja, debata o pravicah žensk bolj v ospredju kot v preteklosti.
Nihče ne poskuša "izbrisati" Picassa iz zgodovine umetnosti
45-letna Maria Llopis je hotela pripraviti "diskreten" protest na majhni ravni, ki naj bi služil kot opozorilo, da muzej s svojo postavitvijo vprašanje Picassovih problematičnih romantičnih zvez pometa pod preprogo. Še posebej se ji zdi to očitno v primeru Dore Maar, ki je bila uspešna umetnica, po razhodu s Picassom pa se je do smrti umaknila iz javnosti.
"To ni bil napad na Picassa," poudarja aktivistka. "Niti slučajno ne verjamem v kulturo "ukinjanja" ljudi. Verjamem v resnico, verjamem v to, da se stvari ne skriva."
V muzeju odprti za kritiko
Direktor muzeja Emmanuel Guigon je v svojem odzivu poudaril, da protest spoštuje in da se mu javna razprava, ki jo je sprožil, zdi pomembna. Muzej ima po njegovih besedah za jesen že v načrtu okroglo mizo o Picassu in ženskah in tudi razstavo na to temo. "Na Picassovo življenje ne moremo več gledati na enak način kot pred 20, 40 ali 50 leti. Vedno lahko nanj pogledamo z nove, kritične perspektive, ne bomo pa njegovega dela odstranili iz zgodovine umetnosti."
Guigon se sicer zaveda, da je bil Picasso "velik mačist", nikoli pa ni slišal za kakšne konkretne primere telesne zlorabe, pravi.
Pablo Picasso (1881–1973) je imel v svojem življenju veliko romantičnih zvez, praviloma z mlajšimi ali pa kar veliko mlajšimi ženskami. Slikarjeva vnukinja Marina Picasso je leta 2001 v svoji knjigi zapisala, da je ženske "podvrgel svoji živalski seksualnosti, si jih podredil, jih použil in jih zmečkal na svojem platnu", nato pa se jih znebil.
Umetnostna zgodovinarka Victoria Combalia, avtorica ene od biografij Dore Maar, je protest v Barceloni sicer odpisala kot "preveč površinski", se pa načeloma strinja, da muzeji Picassovih portretov žensk pogosto ne pospremijo z informacijami, ki bi jih kontekstualizirale. Na Guigonovo "nevednost" odgovarja, da obstajajo dokazi, da je Picasso Doro Maar vsaj enkrat udaril v oko.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje