Položaj ženske v zgodovini plesa 20. stoletja
Desha Podgoršek Delteil (1899–1984) se je rodila na Križevniški ulici v Ljubljani, končala licej, potem pa ob koncu 1. svetovne vojne z družino emigrirala v ZDA.

Postala je plesalka in model številnim fotografom (Nickolas Muray) in kiparkam (Harriet Whitney Frishmuth). Zaslovela je s plesom z baloni, ki se navezuje na nove plesne pristope, ki jih je uvedla Isadora Duncan. Po drugi svetovni vojni je z možem Jeanem Henryjem Raoulom Delteilom odprla plesno šolo v francoskem Bergeracu.

V MGML-u napovedujejo, da bo njena življenjska zgodba, ki se sklene v Franciji, rdeča nit širšemu konceptu razstave: spreminjajoči se vlogi ženske v 20. stoletju in zgodovini sodobnega plesa. Razstavo, ki bo na ogled v drugi polovici leta 2020, bodo, kot je povedal direktor MGML-a Blaž Peršin, pripravili v sodelovanju s CoFestivalom. V sklopu projekta bo RTV Slovenija o njenem življenju posnela tudi dokumentarni film.

Že spomladi pa v Mestnem muzeju Ljubljana po Peršinovih besedah napovedujejo mednarodni simpozij ob razstavi Knjiga, znanje, razum – Od protestantizma do razsvetljenstva, ki bo na ogled do konca avgusta.

O reportažni fotografiji tudi teoretično
V Galeriji Jakopič bodo obsežno razstavo posvetili slovenski reportažni fotografiji. Večplasten, razstavno-raziskovalni projekt, ki ga pripravljajo v partnerstvu s Fakulteto za družbene vede in zavodom Membrana ter z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, želi zapolniti vrzel strokovne obdelave reportažne fotografije, pomembnega, a dokaj prezrtega žanra.

Projekt ne stremi k predstavitvi kronološkega dogajanja ali zgolj navajanju avtorjev na tem področju. K reportažni fotografiji bodo pristopili prek tematskih sklopov Vsakdanje, Identiteta in Moč ter predstavili razvoj, vzgibe za vznik določenih praks in specifične vidike, ki so zaznamovali ta žanr na Slovenskem. Tematske sklope bo spremljal splošni teoretski okvir. Razstava bo na ogled od konca oktobra 2020 do pomladi 2021.

V Mestni galeriji Ljubljana je Peršin poudaril retrospektivno razstavo hrvaškega umetnika Vlada Marteka, ki nastaja v sodelovanju z Muzejem moderne in sodobne umetnosti (MMSU) na Reki. Na Reki je bila Martekova razstava na ogled letos. Kot so tedaj zapisali v MGML-u, sta reška in ljubljanska postavitev ne le prostorsko specifični, temveč tudi konceptualno in vsebinsko raznoliki.

Leta 1951 rojeni Martek v svojih delih umešča pesmi in njihove fragmente v kolaže, fotografije, grafike, skice, risbe, umetniške intervencije in agitacije, grafite in tapete. Njegovo delo temelji na diskurzu med umetnostjo, filozofijo in poezijo.

Finžgar in Plečnik – soseda, med katerima se je spletlo prijateljstvo
V Plečnikovi hiši bodo razstavo posvetili prijateljstvu med arhitektom Jožetom Plečnikom in pisateljem, dramatikom, prevajalcem in duhovnikom Franom Saleškim Finžgarjem. Ta je bil med letoma 1918 in 1936 trnovski župnik in med njim in Plečnikom se je razvilo globoko prijateljstvo. Menila sta, da med dobrimi prijatelji ne sme biti nobenih ograj, zato tudi nista obnovila plota, ki je nekoč ločeval župnijski vrt od Plečnikovega. Finžgar je pogosto prihajal na obisk in pogovor v Plečnikovo hišo, arhitektu sta bila pri srcu njegov ljudski jezik, poln rekov in domislic, ter navdušenje za vsakršno duhovno delo, so zapisali v MGML-u.

Razstava, ki bo na ogled od sredine oktobra 2020 do druge polovice januarja 2021, bo predstavila izbor Plečnikovih originalnih pisem, načrtov in skic, ki odkrivajo njegovo snovanje grafičnega oblikovanja knjig in revij. Pri tem ga je Finžgar zelo spodbujal. Preučili bodo tudi arhivsko gradivo iz Finžgarjeve zbirke, ki jo hranijo v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice in do zdaj še ni bilo predstavljeno širši javnosti, ter to povezali z ohranjenimi Finžgarjevimi pismi iz Plečnikove zbirke MGML-a.

Festival Indigo letos pod naslovom Zdaj je prepozno
Že peti festival sodobnih idej Indigo bo septembra potekal pod naslovom Zdaj je prepozno in bo namenjen premišljevanju, kako razumemo sedanjost in kako ni časa za svetlo prihodnost, je še povedal Peršin. Med drugim v sklopu festivala v Galeriji Vžigalica načrtujejo razstavo priznanega ameriškega umetnika Tonyja Ourslerja.

Sorodna novica Ljubljana s prenovljeno Cukrarno kot metropola sodobne umetnosti

V dialogu z avstrijskimi umetniki
Na področju mednarodnega sodelovanja je Peršin omenil razstavo na temo feminizma v dunajskem razstavišču Künstlerhaus, ki jo kustosinja Alenka Gregorič pripravlja v sodelovanju z avstrijsko kustosinjo Felicitas Thun-Hohenstein. Razstava, ki sodi v sklop Leto sosedskega dialoga Slovenija - Avstrija, bo prva večja postavitev, ki jo bodo odprli v tem prenovljenem avstrijskem razstavišču. Leta 2021 bo razstava na ogled tudi v Ljubljani. Oba projekta, tako na Dunaju kot v Ljubljani, bosta nastala v sodelovanju z Društvom za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk.

Pripravljali se bodo tudi na delovanje razstavišča Cukrarna, ki naj bi vrata odprlo v drugi polovici leta 2021. Kot je povedal Peršin, bo Cukrarna center sodobnih umetnosti, namenjen večjim razstavam ter performativnim in glasbenim dogodkom, ki jih bodo organizirali v sodelovanji s tujimi galerijami in drugimi ustanovami.