V virtualnem Centru ilustracije je med drugim predstavljenih približno 50 ilustratorjev, v fizični prostor pa bo center vstopal s srečanji, dogodki in izobraževanji, v prihodnosti pa upa, da bo dobil tudi fizični domicil.

Na portalu se tako prvič na enem mestu predstavljajo dejavni ilustratorji in ilustratorke z enotnimi predstavitvami, referencami in kontaktnimi podatki. Obenem so zbrane tudi informacije o prostorih, organizacijah in večjih dogodkih, študiju in nagradah, portal pa prinaša tudi novice o aktualnem dogajanju doma in po svetu, je naštela vodja centra.

Na vprašanje, po kašnem ključu so izbrali ilustratorje, ki so predstavljeni na portalu, je Maša P. Žmitek odgovorila, da so bili v snovanje portala vključeni nekateri ilustratorji in predstavniki prostorov, galerij in organizacij, ki so del programskega odbora centra: Suzana Bricelj, Petra Černe Oven in Marija Nebernik iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, Saša Kerkoš iz Biennala neodvisnih, Tanja Komadina kot ilustratorka in likovna urednica pri Mladinski knjigi, Irena Majcen iz ZDSLU-ja, Lara Mejač iz DobraVage in Ivan Mitrevski kot ilustrator in stripar. Odbor je izhodiščno povabil 50 dejavnih ilustratork in ilustratorjev, nabor pa bodo vsako leto dopolnili na osnovi javnega poziva.

Vpis v spletni katalog je odprt do 10. januarja

"Zavedamo se, da je aktivnih ilustratorjev veliko več in da z začetno predstavitvijo nismo zajeli vseh, vendar smo nekje morali začeti. Tako smo že v prvem tednu delovanja portala objavili prvi poziv za vpis v spletni katalog, ki je odprt do 10. januarja 2023," je pojasnila vodja centra in opozorila, da področje ilustracije pri nas ni tako razvito, kot bi lahko bilo.

Kot je pojasnila, nekatere stvari niso jasno definirane, uporabljajo se različna pravila glede določanja davčnih stopenj, "obenem potrebujemo mlado generacijo raziskovalcev in kritikov, ki bodo pomagali reflektirati in iskati mesto domači ilustraciji tudi v mednarodnem prostoru".
Mladim avtorjem bi bilo smiselno ponuditi neformalna izobraževanja in posvete za njihovo opolnomočenje, da bi znali denimo ovrednotiti svoje delo, oblikovati cene ter ščititi svoje avtorske in materialne pravice. Po drugi strani si želijo izobraževati tudi javnost in odjemalce. Po besedah vodje centra je dobro poznati razliko med printom in originalom ali omejeno in neomejeno serijo ilustracij.

Obenem bi bilo po mnenju Maše P. Žmitek, ki je tudi sama ilustratorka, smiselno uvesti nagrado za kritiške dosežke na področju ilustracije in hkrati zagotoviti denar, s katerim bi znatno podprli kritiško pisanje, ki bi bistveno vplivalo na razvoj področja.

Razpetost med tradicijo in eksperimentiranjem

Na vprašanje, zakaj se zdi, da imamo v Sloveniji veliko odličnih, zlasti mladih ilustratorjev, zbranih denimo okoli Cicibana, ki pa se v svetu težko uveljavijo, je odvrnila, da "v Sloveniji še zmeraj izpostavljamo predvsem knjižno ilustracijo, medtem ko je ilustracija veliko več od tega". Poslanstvo centra bo tako tudi promocija drugih polj in vidikov ilustracije.

Po njenih besedah veliko avtorjev ustvarja in deluje v tujini ter za tuje trge in so pri tem zelo uspešni. Ilustracija postaja multižanrska, amorfna do te mere, da uhaja teoretskim definicijam. Prav to je opazno pri ustvarjanju mlajših generacij. Na eni strani imamo ustvarjalnost, ki ostaja znotraj tradicije, a z njo ni prav obremenjena in jo prehaja, na drugi pa avtorje in avtorice, ki eksperimentirajo in tradiciji kljubujejo. Oba pristopa sta pomembno gonilo za razvoj slovenske ilustracije, je še pojasnila Maša P. Žmitek.