Raziskovalne delavnice grafičnih tehnik globokega tiska pod vodstvom Bojana Kovačiča so se začele leta 2004, potem ko je leta 2001 akademski slikar in grafik Marjan Pogačnik skupaj s svojim opusom galeriji podaril tudi grafični preši. Foto: Narodna galerija
Raziskovalne delavnice grafičnih tehnik globokega tiska pod vodstvom Bojana Kovačiča so se začele leta 2004, potem ko je leta 2001 akademski slikar in grafik Marjan Pogačnik skupaj s svojim opusom galeriji podaril tudi grafični preši. Foto: Narodna galerija
Narodna galerija

Bojan Kovačič
in grafična šola v Narodni galeriji 2004−2018


21. marec – 19. maj 2019

Pod naslovom Bojan Kovačič in grafična šola v Narodni galeriji 2004‒2018 danes na ogled postavljajo 48 Kovačičevih del in 52 študijskih tiskov. Razstava je posvečena spominu na grafika in profesorja Kovačiča, ki je vodil grafično delavnico Narodne galerije, in učencem, ki so ustvarjali pod njegovim subtilnim vodstvom.

Bojan Kovačič, Človeška vrsta ‒ Dišave VIII, 2012barvna jedkanica in suha igla. Foto: Narodna galerija
Bojan Kovačič, Človeška vrsta ‒ Dišave VIII, 2012barvna jedkanica in suha igla. Foto: Narodna galerija

Delo Kovačiča, ki je vodenje delavnice prevzel na izrecno željo Pogačnika, po besedah njegovih sodelavcev odlikuje popolno obvladanje različnih grafičnih tehnik globokega tiska in tiskarskega procesa, v različnih grafičnih ciklih pa je oblikoval izvirni likovni izraz. Bil je prvi, ki je tiskal s predrtih grafičnih plošč, kot pedagog pa je z izjemno občutljivostjo in čustveno inteligenco znal prisluhniti različnim značajem svojih gojencev, odkrival v njih specifična nagnjenja in zmožnosti ter jih spodbujal, da to grafično izrazijo. Do njegove nenadne smrti ob koncu leta 2017 se je v delavnicah zvrstilo sto gojencev.

Bojan Kovačič, Človeška vrsta ‒ Dišave XIII (?), 2012?barvna jedkanica in suha igla. Foto: Narodna galerija
Bojan Kovačič, Človeška vrsta ‒ Dišave XIII (?), 2012?barvna jedkanica in suha igla. Foto: Narodna galerija

Razstava vključuje Kovačičeva dela iz zadnjega obdobja (2011‒2017), ki se zaokrožajo v serijah Človeška vrsta ‒ Dišave in Pecatores, ter izbrani odtisi iz letnih grafičnih map tečajnikov. V njih je prepoznati veščino, plemenitost in bogastvo izražanja v klasičnih grafičnih tehnikah globokega tiska, med katere štejejo suha igla, jedkanica, jedkanica z mehko prevleko, rezervaž in akvatinta.

Kovačič se je v slovenski likovni prostor zapisal kot izjemen pedagog. Na njegova pedagoška izhodišča je vplival študij na Breri v Milanu, ob katerem si je v ateljejih svetovno priznanih grafikov nabiral tehnološko znanje in praktične izkušnje. Njegova rutina je bila posvečena tehničnemu nadzoru nad učinki, improvizacija in eksperimentiranje z medijem pa sta ga vodila v inovacijo.

Peter Guzelj, Roke, 2012, suha igla. Foto: Narodna galerija
Peter Guzelj, Roke, 2012, suha igla. Foto: Narodna galerija

Poučeval je na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, od leta 1990 je bil zaposlen na oddelku za likovno pedagogiko ljubljanske Pedagoške fakultete. Od leta 2005 do upokojitve leta 2012 je bil tam redni profesor. Kot so še zapisali v Narodni galeriji, lahko grafiko poučuje marsikdo. A Bojan Kovačič je bil neprekosljiv zaradi izkušenj, likovne in občečloveške občutljivosti, s katerimi je vrtel kolo Pogačnikove grafične preše. Njegovo tradicijo zdaj nadaljuje ena izmed njegovih najboljših učenk, Tina Mohorović.

Po umetnikovi smrti je Elena Martello Kovačič Narodni galeriji podarila njegova dela iz zadnjih let. Tako zdaj hranijo celotni Kovačičev opus, saj jim je umetnik že pred desetletjem poklonil svoj dotedanji grafični opus.

Spremljevalni program bo ponudil nedeljska javna vodstva, predavanje Tine Mohorović na temo Grafična umetnost skozi prostor in čas ter delavnice.