S svojim delovanjem je utemeljil model policentričnega kulturnega razvoja, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja postal temeljni koncept kulturne politike v Sloveniji, je ob novici o smrti zapisal njegov sin Andrej Smrekar.

"Živel je poslanstvo ljudskega učitelja, ki presega šolske programe in zidove in je posvečeno celotni skupnosti. Kostanjevico na Krki je umestil med pomembna kulturna središča, ki so s svojim delovanjem segla prek slovenskih meja. Dosledno je zavračal prilagajanje kulturnih programov manj zahtevnemu občinstvu v prepričanju, da je možen resničen dvig duhovne in intelektualne ravni ljudi le z najboljšim, to je s posredovanjem vrhunskih kulturnih dosežkov," je še poudaril.

Rodil se je 1. decembra 1928 v Zagorici pri Mirni. Od leta 1952 je služboval v Kostanjevici na Krki kot učitelj in dolgoletni ravnatelj osnovne šole. V šoli je leta 1956 osnoval Gorjupovo galerijo, ki je danes z več kot tristo deli reprezentativna zbirka likovne umetnosti 20. stoletja. Dela so stalni zbirki pozneje poklonili številni slovenski in tuji umetniki.

Ustanovil je tudi Dolenjski kulturni festival
Istega leta je ustanovil Dolenjski kulturni festival, ki je deloval do leta 1980. V okviru festivala se je zvrstilo več kot 700 prireditev, od likovnih razstav, gostovanj slovenskih profesionalnih gledališč in eksperimentalnih, kot sta kot Glej in Pekarna, ljubljanske in zagrebške Opere, Slovenske filharmonije, koncertov najvidnejših slovenskih glasbenikov pa vse do predstavitev vidnih književnikov in drugih dogodkov.

Leta 1958 je ustanovil Lamutov likovni salon, bil pa je tudi soustanovitelj mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki 1960, ki ga je vodil do leta 1982. Leta 1969 je ustanovil Grafični bienale jugoslovanskih otrok. Kostanjevico na Krki je umestil med pomembna kulturna središča, še piše Andrej Smrekar.

Med drugim je koordiniral tudi obnovo med drugo svetovno vojno porušenega kostanjeviškega samostana. V njem je osnoval Galerijo Božidar Jakac, v kateri je združil vso likovno in muzejsko dejavnost s stalnimi zbirkami Božidarja Jakca, Toneta Kralja, Jožeta Gorjupa, Zorana Didka, Franceta Kralja, Franceta Goršeta in Janeza Boljke. Leta 1977 je pridobil Pletersko zbirko starih mojstrov kot dolgoročno posojilo.

Ves čas se je posvečal tudi pedagoški dejavnosti. Organiziral je dodatna izobraževanja v tedaj zaostalem predelu Slovenije. V okviru Prosvetnega društva je kot režiser postavil na oder 26 dramskih besedil in s predstavama Miklova Zala in Divji lovec gostoval na 33 odrih doma in v zamejstvu.

Bil je tudi avtor pesniške zbirke
Izdal je tudi pesniško zbirko S poti, dramatiziral povest Josipa Jurčiča Kloštrski žolnir ter spisal vrsto člankov in uvodov v kataloge likovnih razstav, uredil je tudi nekaj obsežnih zgodovinskih zbornikov.

Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi Žagarjevo in Valvasorjevo, je tudi dobitnik reda zaslug za narod s srebrno zvezdo, reda dela z rdečo zastavo in srebrnega častnega znaka svobode RS.