Kot je zapisalo vodstvo bienala v sporočilu za javnost, je kosovsko prestolnico za prihodnje prizorišče izbrala Manifestina komisija. Odločitev je med drugim spodbudilo to, da je Kosovo tako rekoč najmlajša evropska država, saj je svojo neodvisnost od Srbije uradno razglasilo v letu 2008. Prav tako pa jih je prepričala sama Priština s svojim razvojem v zadnjih nekaj letih, ko je govor o urbanizaciji.

Več kot desetletje stara najmlajša evropska država
Na slovesnem zasedanju kosovske skupščine pred 11 leti, na kateri so sprejeli deklaracijo neodvisnosti, je tedanji kosovski premier Hasim Thaci dejal: "Od tega dne je Kosovo neodvisno in svobodno. Naši upi niso bili nikoli višji, naše zaupanje ni bilo nikoli višje, prebivalci Kosova nikoli niso bili bolj združeni, mednarodna skupnosti nikoli ni bolj podpirala Kosova kot v tem trenutku. Postajamo enakopraven član sveta. Ustvarili smo potrebne demokratične temelje. Nadaljevali bomo delo za prihodnost Kosova."

Za deklaracijo je takrat glasovalo 109 poslancev, proti nihče. Zasedanja se ni udeležilo 11 poslancev manjšin, med njimi tudi srbski.

Pomen vzpostavitve javnega prostora
"Kulturna, pravna in politična paraliza v 90. letih je povzročila izgubo občutka za javni prostor in pomanjkanje prepoznavanja tega, kar je skupno," je v izjavi za javnost zapisal direktor Manifeste Hedwig Fijen. "Želim, da bi Manifesta lahko Prištini zagotovila sredstva za rekonstrukcijo, vnovično opredelitev in vnovično vzpostavitev skrajnega in raznolikega javnega prostora, glede česar se še zmeraj zdi, da se tudi danes dojema kot subverzivno kulturno dejanje, ki lahko postane poziv k spremembam."

Na destinaciji novodobnih beguncev
Vodstvo Manifeste je novico sporočilo med pripravami na izvedbo bienala v letu 2020, ko bo ta zasedel Marseillesu v Franciji, ki je kot pristaniško mesto pogosta destinacija beguncev v zadnjih letih.

Prihajajoča Manifesta bo v naslednjem letu potekala od 7. junija do 1. novembra, nad njenim programom pa tokrat bdijo direktorica galerije Ifa Alya Sebti, višja kustosinja Fundacije VAC v Moskvi Katerina Chuchalina, direktorica za raziskave pri Het Nieuwe Instituutu Marina Otero Verzier in direktor Inštituta za sodobno umetnost v Londonu Stefan Kalmár.