Na Manifesti, ki je ob kasselski Documenti in beneškem bienalu od leta 1993 tretja največja tovrstna manifestacija, se francoski literat predstavlja z mikroskopskim pogledom na lastno telo. Osrednji temi festivala se je pridružil z vprašanjem 'Kakšna je cena dobrega zdravja' in se ob pomoči zdravnika Henryja Perschaka s züriške klinike Hirslanden podvrgel zdravniškemu pregledu. Obiskovalci lahko na dveh lokacijah Züricha vidijo utripati njegovo srce in teči njegovo kri, namesto avtograma pa lahko za spomin prejmejo sliko kardiograma in krvne analize.

Vizualno stran Houellebecqovega dela bodo letos predstavljali tudi v Palais de Tokyo v Parizu, kjer bodo pod naslovom Rester Vivant med 23. junijem in 11. septembrom na ogled njegove fotografije in posnetki. Po besedah direktorja razstavišča Jeana de Loisyja ne gre za razstavo o Houellebecqu, temveč postavitev, ki je nastala po avtorjevi zamisli. Na ogled pa ne bodo le njegova dela, ampak tudi nekaj naročil drugih umetnikov, kot je Robert Combas.

Na Manifesti, ki je vrata odprla konec tedna, je letos na ogled 250 umetniških del, od tega jih je 30 nastalo posebej za letošnjo izdajo. Postavitev je narekovala ideja neklasičnega kustosa, Nemec Christian Jankowski je namreč videast, izrazit konceptualist, deluje pa v Berlinu in New Yorku.

V sodelovanju z lokalnim prebivalstvom
Na Manifesti sodeluje 130 umetnikov, ki so se pri ustvarjanju svojih del povezali s strokovnjaki z različnih področij. Ameriški umetnik Mike Bouchet je v sodelovanju s prebivalci zasnoval instalacijo, za katero je porabil 80 ton gošče iz čistilnih naprav. Ameriški umetnik in oblikovalec John Arnold se je povezal s kuharskim mojstrom Fabianom Spiquelom in se lotil reinterpretacij jedi, ki so jih v preteklosti izbrancem stregli na švicarskih uradnih državnih banketih. Mehiška fotografinja Teresa Margolles je povezala šest delavcev iz Züricha in Juareza, ki se bodo srečali v Hotelu Rothaus na partiji pokra. Katalonski umetnik Carles Congost pa predstavlja dokumentarec o švicarskem gasilcu.

Na dela Manifeste je mogoče naleteti na različnih lokacijah po mestu, tako po uglednih razstaviščih, kot sta Kunsthalle Zürich ali muzej sodobne umetnosti Migros, tudi znameniti Cabaret Voltaire, kot različnih manj uglednih, nekonvencionalnih točkah.

Ob stoletnici dadaizma
Osrednja razstava nosi naslov Zgodovinska razstava - objekti v gradnji in predstavlja 250 del. Na gladini Züriškega jezera so postavili Paviljon refleksij, ki je prav tako ena od osrednjih točk letošnjega dogodka. Manifesta, ki jo na vsaki dve leti gosti drugo mesto, se je v švicarskem mestu ustavila ob stoletnici rojstva dadaizma, radikalnega umetniškega gibanja, ki je v Zürichu izšlo iz skupine emigrantov, ki so se zatekli v Švico. 11. Manifesta bo odprta do 18. septembra.