V ljubljanski Galeriji ZDSLU (Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov) je na ogled njegova razstava, ki so jo naslovili Proti svetlobi. Postavitev ponuja vpogled v umetnikovo razmišljanje, dojemanje, doživljanje in občutja, v svet, ki je prepreden z umetnikovo izjemno senzibilnostjo dojemanja najglobljih človeških eksistencialnih stisk, je zapisala kustosinja Jasna Kocuvan Štukelj.

"Huzjanova dela tako izražajo fluidni svet, kjer se sedanjost razblinja v preteklosti, vizualna izkušnja v spominu, zasebno se spreminja v univerzalno in se izgubi v brezčasnem simbolu," je zapisala kustosinja razstave, sicer iz Dolenjskega muzeja.

"V množenju zunanjih dejavnikov smo danes izpostavljeni kričavemu času, ki nas razdvaja kot bitja enotne volje in ki potvarja naša čuteča stanja in voljo po osebnih spoznanjih. Tej industrijsko medijski reklami stoji nasproti področje slikarstva kot osebno izpovedna moč, ki kot poslanstvo ohranja osebni razmislek in ki še odseva naš bivanjski položaj. Del tega odseva je področje slikarskega minimalizma, ki ga osebno čutim kot že bolečo Beckettovsko praznino, kjer se naslikana bitja učijo živeti in umreti v lastnem miselnem svetu, kadar prečijo prostor slike in se nekje ob robu nato poslovijo," pa je ob razstavi zapisal Huzjan.

Slikar, ki velja za enega najbolj izvirnih in mojstrsko dovršenih slovenskih likovnih umetnikov, je v svoji skoraj 50-letni karieri ustvaril obsežen opus, večinoma ciklično nastajajoč, v najrazličnejših likovnih tehnikah, od risb, slik, grafik do skulptur. Svojo prepoznavno, izrazito ponotranjeno osebno likovno govorico je zgradil že v zgodnjem obdobju ustvarjanja in ji vseskozi premočrtno ostaja zvest. Huzjanov likovni jezik temelji na klasičnem modernizmu in je zavezan figuralni tematiki, v kateri se kot konstante v središču pojavljajo antropomorfne podobe, ki brezčasno lebdijo v brezprostorju, so zapisali (ZDSLU).

Zdenko Huzjan, rojen leta 1948 v Lendavi, je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gabrijelu Stupici, nato pa obiskoval specialko za slikarstvo pri profesorju Janezu Berniku. Leta 1997 je postal redni profesor za risanje in slikanje na oddelku likovne pedagogike ljubljanske Pedagoške fakultete. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada. Predstavil se je na 125 samostojnih razstavah, od tega na šestih retrospektivnih in na več kot 420 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Ob slikarstvu ustvarja tudi v polju literature.

Razstava, ki je nastala v sodelovanju z Dolenjskim muzejem, bo v Galeriji ZDSLU na ogled do 4. marca.