Memon je namreč desetletja živel predvsem v New Yorku. "Velja za edinega slovenskega pop art umetnika, ki je aktiven predstavnik newyorške umetniške scene," so zapisali ob razstavi Saintly Body.

Na večmedijsko ustvarjanje Emila Memona lahko gledamo kot na skupek fragmentov nekega kontinuiranega razmišljanja, izkušenj in prakse, opisuje Barbara Borčić, ki je skupaj s Tilnom Žbono kuratorka razstave v Galeriji Loža Koper.

Vsak Memonov projekt je po njenih besedah konceptualno zasnovan in zmerom vezan na neko referenco in idejo. "Kot tak lahko stoji sam zase, hkrati pa se povezuje v širši horizont njegove ustvarjalne prakse, kjer se materializirajo in družijo slikarstvo, performativnost, muzika, poezija, glas in gibljiva podoba. Kot dopolnitev, nadgraditev ali kontrapunkt. Kaj nam torej pripoveduje umetnik? Svoje zgodbe, lahko rečemo. Zgodbe o videnem in doživetem."

Prostori tokratne razstave so trije, Titov trg pred galerijo, stopnišče in razstavni dvorani. Na razstavo nas napotuje instalacija pred vhodom v galerijo, ki se veže na portoroško formo vivo, na odloženo razvalino, sled in okrušek. Sam naslov Consolidation of the West pa začrta tudi premislek o namišljeni prevladi zahodnega sveta in ga konceptualno umesti v razstavo, v katero so vključene tudi umetnine Natsumi K Goldfish in poezija Emilovega brata Vladimirja Memona.

"Ko stopimo na stopnišče, nas zbode pogled igralke Yuko Torihara v vlogi Yukia Mishime iz Memonovega filma. Više na stranski steni pa je nameščen Triptih ŠKUC št.1 – izgubljena slika, najdena po štiridesetih letih, v vsej lepoti svojega trenutnega stanja in z dolgo in napeto zgodbo. Razstavni dvorani sta zasnovani v dvojnosti od male intimne do velike spektakelske," ob razstavi opisuje kuratorka.

Medijske podobe se izmenjujejo s prizori iz Memonovih filmov in videov, koncept abstrakcije stopa v razmerje do prizorov lastnega sveta. "Ki je (bil) svet rock'n'rolla, klubov, galerij, ulic, nebotičnikov, kavarn in barov. Svet koncertov, razstav, instalacij, projekcij, filmov, knjig, slik in objektov. Svet plakatov, grafitov, plošč, filmskih prizorišč in domačih zabav."

Emil Memon je ob svojem vizualnoumetniškem delu na svoji poti tudi sodeloval z glasbeniki z vsega sveta, uprizoril manjše in večje koncerte, hkrati pa je naredil vrsto kratkih filmov in videodel, zmerom povezanih z njegovo glasbo in poetičnim besedilom. V zadnjem desetletju je zasnoval igrani film Mishima Film in k sodelovanju povabil režiserja Pawla Wojtasika. Na razstavi je mogoče videti grobo montažo, dokončanje filma pa za zdaj stoji.

Kot poudarja Barbara Borčić, bo morda Memonu kmalu prišla nasproti kakšna produkcijska hiša, kakor mu je Dallas Records, založnica njegove plošče Saintly Body, ki jo bo imel kmalu priložnost predstaviti tudi na koncertu v portoroški galeriji Monfort.

Emil Memon je po zaključenem študiju na likovnih akademijah v Firencah in Ljubljani leta 1982 s Fulbrightovo štipendijo za magistrski študij odšel iz Slovenije v New York. V takratnem centru svetovnih umetniških trendov je imel priložnost sodelovati s številnimi priznanimi osebnostmi iz sveta umetnosti, kot so Leo Castelli, Andy Warhol, Sol LeWitt, Keith Haring in Mario Merz. Pozneje je sodeloval na skupinskih razstavah po vsem svetu. Kot član umetniške skupine ATW je leta 1994 sodeloval na Beneškem bienalu.

Razstava bo na ogled do 4. aprila. Ob razstavi bo izdana trojezična zloženka z besedili kustosov in avtorjev.