V Galeriji Cankarjevega doma vrata odpira razstava Slovenski punk in fotografija. Postavitev prvič celostno predstavlja obdobje punka v Sloveniji v obdobju od leta 1977 do sredine 80. let ter tudi pred in po njem. V središču so fotografije, čeprav so na ogled tudi drugi mediji. Razstava bo odprta do 30. januarja 2024.

Razstava je plod raziskovalnega projekta na ZRC SAZU. Kustosinja Marina Gržinić, ki je postavitev zasnovala v sodelovanju z Jovito Pristovšek, jo je na nedavni novinarski konferenci označila za punkerski kuratorski podvig, v katerem glasbeno zvrst in takratna sočasna gibanja v Sloveniji predstavlja s fotografijo. Na ogled so tudi avdiokasete iz tistega časa in posnetki na VHS-kasetah ter izrezki iz časopisov.

"Socialistični punk" proti "kapitalističnemu"
Ideja je bila predstaviti slovenski punk ali punk v Sloveniji, ki je bil po besedah Gržinić drugačen kot v tujini že zaradi tega, ker je vzniknil v drugačnih družbenih okoliščinah: dogajal se je v socializmu v nasprotju z denimo britanskim kapitalizmom, zato so bili "konteksti drugačni v smislu zgodovine, v smislu telesa, v smislu, kako postaneš viden v javnem prostoru, in tudi v smislu nekega družbenega sistema". Ta kontekst je določal kulturo na povsem drugačen način kot na Zahodu.

Razstava prav tako obuja spomin na ljubljansko subkulturno in alternativno sceno v 80. letih prejšnjega stoletja, vključno s pojavom LGBT+-skupnosti, skupine Laibach in drugim sočasnim dogajanjem.

Fotografije so posneli posamezniki, ki izvorno niso bili fotografi, a so dokumentirali dnevno dogajanje. Med avtorji, ki so zastopani na razstavi, so Janez Bogataj, Božidar Dolenc, Vojko Flegar, Dušan Gerlica, Matija Praznik, Bogo Pretnar, Bojan Radovič, Jože Suhadolnik, Jane Štravs in Tone Stojko.

Glede na posnetke, ki so nastali, bi po mnenju teoretičarke umetnosti lahko govorili o punkovski fotografiji. Ta je postala pomembna za izražanje punkovskega duha, za prenašanje sporočil o družbenih in političnih vprašanjih ter za ustvarjanje vizualnih podob, ki so odražale duha časa. Punk je prispeval k drugačni, drzni in provokativni fotografski estetiki, ki se kaže v vizurah in kotih postavitve med skupinami in občinstvom.

Fotografija je postala način, s katerim so umetniki, pripadniki scene, izkazovali svoje nezadovoljstvo z družbenimi in političnimi razmerami in prinašali alternativne poglede na svet, je še povedala Gržinić.

Razstavo bo 7. decembra pospremil pogovor, na katerem bodo poleg avtoric sodelovali Slavčo Dimitrov iz Skopja, Oto Luthar z ZRC SAZU, Nataša Strlič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter publicist in organizator koncertov Igor Vidmar.