Postavitev predstavlja izbor iz Žerdinovega Muzeja tiska, kakor je poimenoval svojo časopisno zbirko, ki obsega okrog 500 izvodov. Zanj so časopisi prva groba skica zgodovine. "Lahko pa so tudi likovni dosežek, prostor srečanja ilustratorjev, fotografov, oblikovalcev, mojstrov besede in njihovega državljanskega poguma," je zapisal.

Ob prvi javni predstavitvi svojega nastajajočega muzeja je Žerdin razmišljal takole: "Časopisi bodo izginili, pravijo. Toda če se to res pripeti, bo izginila tudi lepota časnika, prvega grobega osnutka zgodovine, kot se je izrazil založnik Phil Graham."

Tudi časopisi, ki so bili v preteklosti zaplenjeni
Razstava pripoveduje, kako je tisk slavil vladarje teh krajev – od cesarja Franca Jožefa do članov dinastije Karađorđević in Josipa Broza. V zbirki so na ogled kubanski časopisi, izdani ob smrti Fidela Castra, svetovne in domače izdaje ob Titovi smrti, vse naslovnice revije Time z upodobljenimi jugoslovanskimi voditelji, sovjetski časopisi, žalujoči ob Stalinovi smrti, ter časniki, natisnjeni ob Hitlerjevi smrti; iz zbirk novinarskih kolegov pa so predstavljeni časopisi, ki so bili v preteklosti zaplenjeni, je še zapisal avtor, sicer urednik Sobotne priloge Dela.

"Na ogled bodo časopisni izvodi, natisnjeni od slovenske osamosvojitve do 11. septembra 2001, od Nixonovega odstopa, ki ga je, mimogrede, pospešil časopis v lasti družine Graham, do pristanka na Luni, od umora Johna F. Kennedyja in sovjetske okupacije Češkoslovaške do konca druge svetovne vojne."

Odprtje razstave prelomnih zgodovinskih trenutkov skozi svetovno in slovensko časopisje je sledilo včerajšnji slavnostni prireditvi v počastitev 60-letnice časopisne hiše Delo, na kateri so razglasili 28. Delovo osebnost leta in podelili Delove novinarske nagrade. Nocoj pa ob 18. uri v Cankarjevem domu z Žerdinom pripravljajo še pogovor, ki ga bo vodila Delova novinarka Patricija Maličev.