Postavitev s naslovom Egon Schiele: Družina, prijatelji, spremljevalci bo v avdiovizualnem gradivu predstavljala umetnikovo družino, prijatelje in tudi ženske, s katerimi je bil v ljubezenskih odnosih. Razstava bo obenem osvetlila tudi vlogo Schielejevih sošolcev, učiteljev in mecenov v zgodnjih letih njegovega ustvarjanja.

Kustos razstave Christian Bauer je povedal, da je Schielejevo nadarjenost odkril njegov učitelj, slikar Ludwig Karl Strauch, in sicer v Klosterneuburgu. Od začetka študija na akademiji do smrti v epidemiji španske gripe pri 28 letih je Schiele ustvaril približno 330 oljnih slik in več kot 2500 risb.

Ponudili bodo tudi pogovore in javna vodstva
Ob biografijah članov umetnikove družine ter izvirnih fotografijah njegovih sester Melanie in Gerti ter svakinje Adele Harms bo na razstavi na ogled dvanajst izvirnikov iz njegovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja.

Načrtujejo tudi bogat spremljevalni program, ki bo med drugim ponudil pogovore in javna vodstva o umetniku, ki je kljub kratkemu življenju ustvaril več kot 400 slik, skoraj 3.000 akvarelov in risb, 17 grafik in 4 skulpture, za sabo pa je pustil tudi 21 skicirk.

Egon Schiele spada poleg Gustava Klimta in Oskarja Kokoschke med osrednje avstrijske umetnike zgodnjega 20. stoletja. Ekspresivne linije njegovih figur ga povezujejo z ekspresionizmom zgodnjega 20. stoletja, čeprav je bil hkrati močno povezan z gibanjem takratne secesije. Njegova umetniška pot je bila kratka: le dvanajst let je minilo od njegovih začetkov na akademiji pa do smrti v epidemiji španske gripe.

Nova umetnost namesto likovne akademije
Schiele se je rodil v Tullnu blizu Dunaja. S 16 leti se je vpisal na dunajsko likovno akademijo, a jo je po dveh letih zapustil ter z vrstniki ustanovil skupino Nova umetnost. Vrhunec umetniškega priznanja je doživel na 49. razstavi dunajske secesije leta 1918. Klimt je umrl le nekaj tednov pred njenim odprtjem, nekaj mesecev zatem pa je umrl tudi Schiele, star le 28 let.

V zgodnjem obdobju je bil pod vplivom secesije in Klimta ter Kokoschke. Že leta 1910 pa je razvil lasten prepoznaven umetniški izraz v ekspresionističnem slogu.

Zapor zaradi širjenja pornografije
Na njegovih platnih so začela prevladovati gola, bolna in deformirana telesa z močno izraženo seksualno energijo, s čimer je rušil moralne družbene konvencije z začetka 20. stoletja. Zaradi erotičnih risb so ga obtožili širjenja pornografije in pohujševanja mladoletnih, zato je 25 dni preživel v zaporu.