Razstava, ki bo na ogled do 5. maja, združuje zvočne in vizualne instalacije ter spekulativne umetniške projekte s področja uprizoritvenih in medijskih umetnosti.

Razstava izhaja iz pesmi feministične avtorice Adrienne Rich; sodelujoči umetniki se poigravajo s formo skulptur, "pokvirjajo prostor" (ang. "queering space"), si zamišljajo fizično obliko političnega ali ustvarjajo drugačne zaznave mest in držav.

Kot so zapisali v galeriji, je razstava povabilo k utopičnemu razmišljanju, ki sprejema umetnost kot osnovo za zaris alternativ ustaljenim načinom razmišljanja. Umetniška dela različnih disciplin ponujajo vstopno točko, a ne kažejo konkretnih primerov možne prihodnosti, temveč aktualne probleme in krize v našem svetu ter so "sanjski zemljevid" alternativ.

Kdo so sodelujoči umetniki?
Nebinarna-en Naomi Moonlion se umetnosti, čarovništva in pisanja ustvarjalno loteva skozi utelešeno raziskovanje. S kvir in šamanističnega gledališča obravnava teme, kot je politika identitete ali ustvarjanje prostora in skupnosti, ter tako odkrito razpravlja o družbi. Vir ustvarjanja za Fulterer in Scherrer so lokalne razmere, zgodovinske reference, prostorska razmerja in ozračja. Njuno projektno delo se začne z vnaprej določeno premiso, v kateri se odvrtijo vprašanja identitete, seksualnosti itn.

LAND 3C je nastal leta 2018 kot avdiovizualni izdelek za naročnika, odtlej pa se razvija v vedno večjo kolektivno platformo. Z domišljijskimi prizorišči, ustvarjenimi v različnih medijih, avtorice in avtorji problematizirajo obstoječe kulturne kontekste. Flaviu Cacoveanu razvija transdisciplinarno prakso na meji med fotografijo, videom, instalacijo, slikanjem in performativnimi intervencijami ali eksperimenti, ki presegajo posamezen medij in izhajajo iz njegovega okolja in samorefleksije.

Osnova obstoja entitete z lastno ustvarjalno zavestjo, Lorinc Borsos, je soobstajanje ekstremnosti, a dejanski cilj ji je razrešitev dualnosti. Marie-Andree Pellerin se v svojih videodelih, zvočnih instalacijah in performansih ukvarja z različnimi z jezikom povezanimi temami, kot so politični govori, znanstvenofantastična književnost ter akustični in lingvistični besedni svetovi.

Anna Schiefer raziskuje, kako se psihosocialni sistemi kažejo v predmetih, ki jih uporabljamo kot orodje širjenja družabnosti skupin in grajenega okolja. Delo je nastalo v sodelovanju z Björnom Kühnom. Funduk želi preko eksperimentiranja z vizualnimi napravami izzvati premik v zaznavanju, da bi uvideli, kako je povezano z našimi filozofskimi ali ideološkimi izhodišči.

9. aprila bodo ob razstavi pripravili performativni sprehod s Funduk, zadnji dan razstave pa si jo bo mogoče ogledati v spremstvu kuratorja.

"Razmišljal sem, kako bi se fizičnih lastnosti lotil radikalno drugače. Prostori, telesa, predmeti, zvoki. Kako nekaj vizualiziraš, umestiš v prostor, prikažeš kot alternativo? Kako vpišeš travme preteklosti in bremena zgodovine in se jim ne izogibaš, da ti ne bi znova spodletelo? Kako premišljuješ srečanja in sledi drugačnosti brez negativnosti, ki se prilepi na vse, kar odstopa od normativa," je ob razstavi med drugim razmišljal kurator.