Kustosinja razstav, ki nosita naslov Glasovi odseva: oda Palestini in Sužnji trendom, je Maja Kač.

Klavdija Jeršinovec pod naslovom Sužnji trendom predstavlja slikarska in tekstilna dela, nastala v lanskem letu, s katerimi odgovarja na izpraznjene fenomene vizualnega komuniciranja z vrnitvijo h klasični sliki. Đejmi Hadrović pa, po drugi plati, predstavlja predrugačen projekt iz leta 2021, v katerem se je s premišljevanjem o pomenu intimnih glasov posameznikov odzivala na konflikte po svetu, zlasti na razmere v Palestini.

Ustvarjanje s tekstilom, ki "pušča prostor za napake"
Za ustvarjanje Klavdije Jeršinovec je značilno premišljevanje o možnostih slikarskega medija, zlasti izpovednosti osnovnih prvin črte in barve. Če ustvarjanje črnih slik zahteva disciplino in premišljeno kompozicijo, kjer ni prostora za napake, so tekstilne instalacije ravno nasprotno – prostor za zmote. Umetnici pomenijo tekstilije polje svobodnega izražanja, možnosti eksperimentiranja in presenečenja. Gre torej za dva, nasprotujoča si ustvarjalna procesa, ki pa izhajata iz enakih teženj – umikanja k prvinskemu, k temeljnemu počelu, k elementarnemu, je o Sužnjih trendov zapisala Maja Kač.

Kako objave na družbenih omrežjih "pomagajo" razmeram v Palestini?
Glasovi odseva: Oda Palestini Hadrović pa je večmedijski projekt, ki je v zaostrenih razmerah še aktualnejši, razmišlja pa o komuniciranju v zasebnem in javnem prostoru ter o pomenu posameznikove participacije v kolektivnem diskurzu.

Naj so misli o Palestini in aktualnem stanju sveta skrite v zasebnosti dnevniških zapisov ali pa na družbenih omrežjih vsem na očeh – vse to so glasovi odseva, so Oda Palestini, ki soustvarja dinamičen dialog široke skupnosti. Z vstopom še tako nepomembnega zasebnega doživljanja v nasičeno komunikacijsko krajino sodobnega sveta se vzpostavlja polje solidarnosti, ki posamezniku omogoča lažje spoprijemanje s težko doumljivimi resnicami trenutnega sveta, marginaliziranim in zamolčanim zgodbam pa doseg širšega občinstva.

Mladi ustvarjalki z dolgim seznamom dosežkov
Klavdija Jeršinovec (Ljubljana, 1987) je dejavna v kostumografiji, slikarstvu, ilustraciji in umetniških zinih. Leta 2011 je diplomirala na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa magistrirala iz scenskega oblikovanja. Izpopolnjevala se je tudi na bratislavski akademiji VŠMU. Med drugim je prejemnica študentske Prešernove nagrade; živi in ustvarja na Vrhniki.

Đejmi Hadrović (1988) je mednarodno priznana umetnica, ki v svoje delo vključuje kratke filme, fotografijo, performans in instalacije. Navdih za ustvarjanje črpa iz tem, kot so položaj žensk na Balkanu, patriarhalne strukture in nasilje po 90. letih preteklega stoletja. Doktorirala je na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Predtem je končala magistrski študij avdiovizualnih umetnosti v Linzu in diplomirala iz kulturnih študij in antropologije na Univerzi na Primorskem v Kopru. Njena dela so v stalni zbirki dunajskega muzeja MUSA, arhiva SCCA-DIVA v Ljubljani in Residency Unlimited v New Yorku. Leta 2022 je prejela nagrado skupine OHO za mlade vizualne umetnike.