Kot je avtor sam zapisal ob razstavi, je značaje, delovanje, prilike prednikov s hrastoveljskih fresk podoživljal, razkrival izvore, gonila, nasledke njihovih ravnanj in jih oživljal v svoj čas, čas homo deusa in pandemije covida-19, na slovenski Obali, leta 2020. Razstavo je naslovil Preskušnja po Hrastovcih, na ogled pa bo do 30. januarja.

Umetnostnemu kritiku Miklavžu Komelju se je ob gledanju risb postavilo staro vprašanje o vlogi gledalca pri kreiranju umetnine. "Hrastoveljske freske so stare več kot 500 let, ampak ko se z njimi sreča ustvarjalen pogled, jih, ko jih gleda, tudi sam oblikuje; te risbe nam kažejo ta proces oblikovanja."

Njegove risbe lahko vidimo kot potovanja po prostorih, ki jih odpirajo hrastoveljske freske, piše Komelj. "Njegova subtilna, nežna risba, izurjena tudi v ilustraciji, ohranja avtorske značilnosti, toda obenem sledi obrisom figur Janeza iz Kastva in jim daje v novem času še novo življenje."

Muceve risbe niso pretenciozne, k freskam, ki so ga nagovorile, ne postavlja komentarjev, nadaljuje Komelj. Avtorjeve risbe so "zelo spontane, pogosto pravljične, včasih so usmerjene v lepotnost, včasih v grotesknost – ves čas pa ohranjajo nežnost in tudi v igrivosti ostajajo tihe in melanholične, predvsem pa enigmatične in skrivnostne".

Risarsko odkrivanje neznane logike
Kritik opaža, da sledi umetnik imaginaciji, ki je včasih čisto igriva, včasih pa je mračna, in je ne poskuša sproti racionalizirati. "A njegova risba je zelo eksaktna: v njegovih risbah je čutiti tisto intenzivnost doživljanja, v kateri ni ničesar poljubnega; zato ima tudi vsak nerazložljiv vzgib, ki je vodil potezo, nekje svoj natančen pomen. Kot bi bile te risbe skrajno koncentriran poskus, kako odkriti neznano logiko, ki je na delu za na videz absurdnimi pojavi," je še zapisal Komelj.

Dušan Muc (1952) je diplomiral na Akademiji primenjenih umetnosti v Beogradu pri slikarju, kostumografu, scenografu in ilustratorju Dušanu Ristiću. Po vrnitvi v Ljubljano se je preizkušal v kostumografiji in modnem oblikovanju, vrsto let je bil likovni pedagog. Leta 1979 je bil sprejet v Društvo slovenskih likovnih umetnikov kot slikar, leta 1991 v Društvo oblikovalcev Slovenije kot grafični oblikovalec.

Ustvarja v risbi in knjižni ilustraciji, posveča pa se tudi oblikovanju. Svoje delo je predstavil na več samostojnih in žiriranih skupinskih razstavah v domovini in tujini. Med drugim je prejel Levstikovo nagrado za ilustracije v knjigi Tadeusza Konwickega Kronika ljubezenskih pripetljajev leta 1990 ter nagrado Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracije za upodobitve ob Puškinovi pesnitvi Pravljica o zlatem petelinčku leta 1995.