Med najbolj prepoznavnimi eksponati so križani klovn Ronald McDonald, okrašene molitvene podloge in skice nekdanjih zapornikov v Guantanamu.

V dveh nadstropjih muzeja se razprostirajo dela umetnikov, kot so španski mojster Francisco de Goya, ameriška popkulturna ikona Andy Warhol ter kitajski umetnik in aktivist Aj Vejvej. Predmeti so del zbirke 200 tovrstnih del, ki pripadajo katalonskemu poslovnežu Tatxu Benetu.

Recepcija postane del umetnine
Muzej leži v središču katalonske prestolnice, enega najbolj obiskanih mest na svetu. Kot je pojasnil Benet, v njem ne zbirajo ali prikazujejo škandaloznih ali kontroverznih del. "V muzeju prikazujemo dela, ki so bila cenzurirana, napadena, prepovedana," je povedal in dodal, da gre za dela, ki imajo za seboj zgodovino, brez katere jih ne bi bilo.

Številna dela tematsko odpirajo vprašanje religije. Tak primer je McJezus finskega umetnika Janija Leinonena, ki prikazuje kip Ronalda McDonalda, križanega na lesenem križu – umaknili so ga iz muzeja v Izraelu. Muzej prikazuje tudi fotografijo razpela, potopljenega v urin newyorškega umetnika Andresa Serrana, ki je bilo med razstavo v Franciji predmet vandalizma in je sprožilo razburjenje, ko so ga leta 1989 prvič prikazali v ZDA.

Še en dragocen artefakt je delo francosko-alžirske umetnice Zoulikhe Bouabdellah s 30 muslimanskimi molitvenimi podlogami, okrašenimi s pari čevljev. Delo so leta 2015 umaknili z razstave v Franciji po pritožbah muslimanske skupine.

Sorodna novica Z izvijačem in kladivom nad Jezusa v urinu

Benet, eden od ustanoviteljev španske multimedijske skupine Mediapro, je svojo zbirko začel graditi leta 2018, ko je kupil instalacijo z naslovom Politični zaporniki v sodobni Španiji. Sestavljena je bila iz črno-belih fotografij s pikseliranimi obrazi ljudi, ki so kršili zakon, med njimi so bili katalonski separatistični voditelji. Ti so se spopadli s pravnimi posledicami zaradi spodletelega poskusa neodvisnosti Katalonije leta 2017. Delo španskega umetnika Santiaga Sierre so umaknili z umetniškega sejma v Madridu le dve uri po tem, ko ga je Benet kupil. Zdaj je na ogled v muzeju v katalonskem mestu Lleida.

V muzeju v Barceloni so prikazane tudi slike in skice nekdanjih zapornikov v ameriški pomorski bazi v zalivu Guantanamo na Kubi. Na eni od njih je Kip svobode, potopljen v vodo, pri čemer sta vidna le roka, ki drži baklo, in vrh krone. Ameriška vlada je po tem, ko je razstava del v New Yorku leta 2017 sprožila polemike, odredila, da je treba umetnine, ki so jih izdelali zaporniki v centru za pridržanje, uničiti, ko bodo izpuščeni.

"Vsak umetnik, ki svojega dela ne more pokazati, ker mu nekdo to preprečuje, je umetnik, ki je cenzuriran in bo zato vedno imel mesto v tem muzeju," je še povedal Benet.