Predstavnik muzeja Stedelijk je dejal, da "zdaj sporočamo (v zvezi z Malevičem): rojen v Ukrajini staršem poljskega rodu". Te informacije so že spremenili na stenskih besedilih in muzejski spletni strani ter bodo vključene v prihodnja sporočila, piše The Art Newspaper.

Spremembe tudi v newyorškem Metu
Kustosi Metropolitanskega muzeja umetnosti (Met) v New Yorku pa so se odločili tri umetnike prekvalificirati iz ruskih v ukrajinske, in sicer Ivana Ajvazovskega, Arhipa Kuindžija in Iljo Repina. Na Metovi spletni strani glede Kuindžija piše, da je krajina na njegovem platnu Rdeči sončni zahod (1905–1908) "opredeljena kot ena Kuindžijevih najljubših tem, reka, imenovana Dnipro v ukrajinščini (rusko, Dneper; belorusko, Dnyapro), ki teče proti jugu skozi tri države do Črnega morja".

Besedilo vključuje tudi nove informacije: "Marca 2022 je bil Kuindžijev umetniški muzej v Mariupolju v Ukrajini uničen v ruskem zračnem napadu."

Označen za "del ukrajinske dediščine"
Kuindži se je rodil v okolici Mariupolja v Jekaterinoslavski guberniji, ki je spadala pod Ruski imperij. Ajvazovski pa se je rodil v črnomorskem pristanišču Feodozija na Krimu. Direktorica Narodne galerije umetnosti Ajvazovskega v Feodoziji Tatjana Gajduk je dejala, da je bil Ajvazovski Armenec, medtem ko je nekdanji ukrajinski predsednik Petro Porošenko leta 2017 tega slikarja razglasil za "del ukrajinske dediščine".

V Narodni galeriji v Londonu navajajo, da je bil "Repin vodilni umetnik v ruskem realističnem gibanju v poznem 19. stoletju. Rodil se je v Ukrajini in začel kot slikar ikon”.

Armenec, ki je vse življenje živel na Krimu
Umetnostna zgodovinarka Oksana Semenik je na družbenih omrežjih sprožila kampanjo, da bi muzeji po svetu prekvalificirali narodnosti umetnikov, kjer gre za ukrajinske, in ne ruske. Za The Art Newspaper je dejala: "Vsa pozornost občinstva je pomagala. Pri Ajvazovskem nisem prosila Meta, naj ga naredi za Ukrajinca. Toda zagotovo ni Rus; bil je Armenec in je vse življenje živel na Krimu v Ukrajini."

Iz Meta so sporočili za ARTnews, da muzej "nenehno raziskuje in pregleduje predmete v svoji zbirki, da bi določil najprimernejši in natančnejši način za njihovo katalogizacijo in predstavitev. Katalogizacija teh del je bila posodobljena po raziskavi, izvedeni v sodelovanju z znanstveniki s tega področja."