Z vsem tem se ukvarja 17 umetniških del – nekatera so že obstoječa, druga so nastala za to priložnost.
Razstavo z naslovom Poetics of Power, ki sta jo kurirali Andreja Hribernik, sicer tudi direktorica Kunsthausa v Gradcu, in Nini Palavandišvili, so odprli v petek in bo na ogled do konca maja prihodnje leto. Poetike moči obravnavajo dela različnih zvrsti in medijev, od kiparstva do instalacije, od fotografije do filma in zvoka.
Skupinska postavitev skuša razkriti moč, ki se manifestira na različne načine – tako v simbolih kot gestah in strukturah obstoječih odnosov ali sistemov.
Nenehna pojavnost te ključne "poganjalke" sveta
K temi moči skuša pristopiti ob upoštevanju vse njene večplastnosti, njene vseprisotnosti in nenehne pojavnosti. Navzoča je povsod in odločilno vpliva na vzpostavitev medčloveške, kulturne, nacionalne in gospodarske dinamike. Kot so zapisali ob razstavi, ta raziskuje tudi poetično naravo moči s prepoznavanjem njenega vseprisotnega vpliva in ambivalentnosti.
Na ogled je 17 umetniških pozicij, ki tematizirajo tako zapeljivo kot tudi uničujočo stran moči. Različni umetniški pristopi raziskujejo simbole in predstave, ki včasih prikrivajo ali zakrivajo razmerja moči, hkrati pa razkrinkavajo anomalije in razpoke, zaradi katerih kulturne neenakosti postajajo vidnejše. Tematike, s katerimi umetniška dela osvetljujejo dinamike, ki jih vzpostavlja moč v družbi, so vojna, beg, kriminal, človečnost, vprašanja spola, mobilnosti in mej.
Asimetrija moči
Dela poskušajo pokazati, kako se v različnih kontekstih kaže in utrjuje moč v družbenih, gospodarskih in političnih okvirih. Najbolj evidentna je njena pojavnost v neravnovesju moči, v gospodarskih odnosih med močnejšimi državami in tistimi, ki jim primanjkuje gospodarske ali celo vojaške moči, ali preprosto med posamezniki ali družbenimi skupinami. Številna razstavljena dela tematizirajo avtoritarne narative, izkrivljene pripovedi ali popolnoma eliminirano znanje, uničevanje kultur in oblikovanje identitet. Gre za asimetrijo moči, ki pogosto vodi v izkoriščevalske odnose, zlasti v kontekstu kolonialnih in neokolonialnih odnosov, ti pa povzročajo konflikte in migracijske tokove.
Med absolutnostjo in krhkostjo
Protislovna narava moči postane še posebej fascinantna, ko opazujemo, kako se je zasidrala znotraj določenih sistemov, ki spodbujajo stabilnost, a imajo hkrati vgrajen mehanizem, ki omogoča izpodbijanje ali celo rušenje teh sistemov. Čeprav je moč pogosto predstavljena kot absolutna in neomajna, je nujno, da je izvajanje moči nepopolno. Prav ta razkorak med predstavo o tem, da je moč absolutna, in krhkostjo njenega izvajanja, predstavljata tudi prostor in praznino, iz katerih lahko vzklijejo nasprotne sile. Zato je bistven vidik moči in njen imanenten del tudi upor. Slednji, razpršen in transformativen, sproža spremembe in omogoča preoblikovanje sistemov, še beremo ob razstavi.
Dela za razstavo so prispevali Yael Bartana, Vajiko Chachkhiani, Jošt Franko, Gabriela Golder, Cristian Inostroza, Grada Kilomba, Daria Koltsova, Goshka Macuga, Daniela Ortiz, Ahmet Öğüt, Erkan Özgen, Hannes Priesch, Monira al Qadiri, Zanny Begg in Oliver Ressler, Anna Zvyagnitseva, Lukas Marxt, Ala Savashevich.
Postavitev se vprašanja moči loti v različnih tematskih kontekstih, ki jih prav zaradi večplastnosti izhodiščne problematike ni mogoče povsem jasno razločevati. Tako dela, ki govorijo o nemoči in kolonialnem izkoriščanju, obenem vzpostavljajo vprašanje odpora in upanja. V luči številnih vojn in konfliktov razstava vključuje tudi dela, ki obravnavajo občutke nemoči ali celo resignacije. Vse to je tudi vprašanje solidarnosti, poguma in prevzemanja odgovornosti. Čeprav se večina del navezuje na konkretne družbene situacije ali konflikte, nas razstava predvsem opominja, da nobeno razmerje moči in nobena asimetrija moči ni dokončna ali samoumevna.
Odprtje razstave spremlja dvodnevni simpozij z naslovom Prepleti. Politike estetike in novi pogledi na modernizem in moderno umetnost (Entanglements. The Politics of Aesthetics and Retelling of Modernisms and Modern Art), ki poteka v sodelovanju z Univerzo v Gradcu. Na simpoziju so o temeljnih konceptih moderne z vidika postkolonialne teorije in dekolonialnega mišljenja spregovorili T. J. Demos, Sabine Flach, Kris Holland, Oliver Marchart, Katrin Nahidi, Tanja Petrović in drugi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje