Zdaj je v oxfordskem muzeju Ashmolean na ogled razstava več kot 100 risb flamskih umetnikov od Breugla do Rubensa. Flamski slikarji in pa na Flamskem izšolani slikarji so imeli predvsem v času baroka velik vpliv in so delovali tudi na mnogo evropskih dvorih, ki jih tedaj, v času pred nastankom nacionalnih držav, ni bilo malo. Zdi se, da je v zadnjem času vedno več razstav risb, teh efemernih proizvodov, izrazov hipnega razmišljanja.
Risba kot izraz razmišljanja oblikovalcev
A premaknimo se k drugačni risbi. Oblikovalski. Tokratna bienalna razstava Društva oblikovalcev Slovenije (DOS) v Cankarjevem domu namreč predstavlja prav risbo kot izraz razmišljanja oblikovalcev na poti do končnega izdelka. Tako lahko na razstavi vidimo skice, ki so vodile do končnih produktov. Zanimivo pa je, kar je povedal Jurij Dobrila, predsednik DOS-a, da nekateri oblikovalci ne želijo deliti vpogleda v skice.
Manjši odziv na razpis
Zato je verjetno imel tudi natečaj za sodelovanje na razstavi manj odziva. Kot je dejal Dobrila, je bil odziv za 20 ali 25 odstotkov manjši kot običajno. Selektor in kustos razstave Vid Lenard pa je dejal, da razstava predstavlja "avtorsko navdahnjene rešitve pretežno za kulturno industrijo in notranje oblikovanje".
Poudaril je tudi, da "manualne spretnosti risanja postajajo vse bolj dragocene izkušnje". In če se navežemo na naslov razstave, Embrionalna risba, kaže, da vrhunski oblikovalci še vedno razmišljajo z risbo. Čeprav nekateri oblikovalci pravijo, da delajo zgolj na računalniku in ne delajo več skic.
Skica – izhodišče za razvoj izdelka
Razstava poudarja razmerje med skico in končnim produktom tudi na ozadju komercializacije oblikovanja, ko je, tako Vid Lenard "vse usmerjeno na hitro potrošnjo in je težko priti do dobrih rešitev". Značilno za razstavljene eksponate je, da jim v bistvu lahko odrečemo umetniški potencial. Gre za skicoznost, značaj krokijev, saj je njihov namen predvsem izhodišče za vnaprejšnji razvoj izdelka.
Ambicija je bila tudi izkoristiti razstavni prostor, ki izvorno ni razstavišče, ima pa stekleni strop, ki ga je mogoče uporabiti. V tokratnem primeru se zdi kot orodje navideznega povečevanja razstavnega prostora.
Razstava poudari več področij oblikovanja. Vidimo lahko scenografije, skoraj futuristične stole, bivalne enote, modo, spomenike, oblikovalske posege v knjižnem izdajateljstvu in logotipe. Vedno pa je treba imeti v mislih, da je oblikovalstvo praktična oziroma funkcionalna dejavnost. Če rečemo preprosto: mora delovati. Ali kot je rekel Jurij Dobrila: "Ko se spotakneš ob stopnico, veš, da ni prava."
Sicer pa, kaj je skica, je stvar interpretacije. Lahko je narejena tudi na računalnik ali pa, kot je rekel Dobrila, iz kruhove sredice.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje