Platna Mitje Ficka na razstavi v Equrni združuje logika sestavljanja časa in prostora – pa tudi spomina, tako preteklega kot tistega, ki še pride. "Zgodi se nekakšna kompresija tega dvojega. Kompresija, ki pa vseeno ni stisnjena, kaj šele pomanjšana," je ob razstavi zapisal avtor.

In dodal: še vedno 'vse preveč stvari za eno sliko'. Ko jih gledam naložene, se sprašujem, kako bodo na koncu te slike bivale skupaj, ker prej ni prostora, da bi jih preverjal. Pa si rečem, to ni več moja težava, moje delo je opravljeno, naj se zmenijo same."

Vprašanje meje in sobivanja svetov
Ficko je znan po svojih kompleksnih fantazijskih, v notranjo resničnost in občutenje usmerjenih prevladujoče figuralnih kompozicijah. Kot pravi sam, njegove slike ne temeljijo na vnaprej trdno določenih konceptualnih okvirih. Čeprav ve, kaj bo slikal, jih raje prepušča nastajanju.

Vsebinsko ga zanimajo meja in sobivanje različnih svetov, ravni bivanja in različnih pristopov – načinov slikanja. "Pomemben del tega je dialektika med nastajanjem – materializacijo in izginjanjem – dematerializacijo predmeta ali prizora, in ne toliko njegova končna, statična uprizoritev. Skratka: proces abstrahiranja snovnosti in njegova hrbtna plat, tj. proces formalizacije in konkretizacije."

Sorodna novica "Vsi smo po malem potenciali, vsi smo po malem talenti in vsi smo po malem pacienti."

Samo slikanje manjši delež ustvarjalnega procesa
Ficko se je pred kratkim predstavil na odmevni razstavi, naslovljeni Z neba v nebo, na kateri so bila v Mestni galeriji Ljubljana na ogled dela, ki jih je ustvaril s slikarjem Markom Jakšetom. Ob takratni razstavi za MMC je povedal, da zanj "predstavlja 20 odstotkov ustvarjanja samo slikanje, 80 odstotkov pa gledanje, če imam to možnost, da jih lahko obesim na steno. Ne gre torej le za čas, ko sliko delam, ampak je veliko več tistega časa, ko sliko gledam in iščem rešitve. Pogosto sliko obračam na glavo, na tla, hodim okoli nje. Si jo tudi fotografiram in gledam doma, v zadnjem času pa iščem mogoče rešitve na tablici, kar me zelo zabava."

Leta 1973 v Murski Soboti rojeni Mitja Ficko je med letoma 1994 in 1999 študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani pri Janezu Berniku in Gustavu Gnamušu. Leta 2002 je zaključil magistrski študij pri Metki Krašovec in leto pozneje prejel nagrado zlata ptica za likovno umetnost. Svoja dela je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Živi in dela v Ljubljani, ob tem ustvarja tudi v ateljeju v Leipzigu.