Skupnostna naravnanost kot obramba pred sistemom "organizirane osamljenosti"

Razstava bo odprta do 9. decembra

V prostorih Galerije Škuc je več skupnosti s pomočjo Kele pripravilo interpretativne makete svojih prostorov, ki ponazarjajo skupno delo v ustvarjanju skupnosti in izvajanju njihovih dejavnosti.

Umetniška raziskava skupnostnih prostorov sodela je potekala z novosituiranim fotografskim kolektivom Kela, ki je vrata na Taboru odprl lani.

"Izbira prostorov in skupnosti sodela je bila naključna in intuitivna, z željo po nabiranju čim bolj raznolikih zgodb o možnostih skupnostnega delovanja," opisuje kustosinja Tia Čiček.

Za pogovore o prostorih dela so prosili osem obstoječih in preteklih lokalnih kreativnih skupnosti, ki so z njimi delile zgodbe o svojih večletnih izkušnjah sobivanja in sodelovanja, to so Anselma, Cirkulacija 2, Cirkusarna NaokRog, Delavnica Levo, Friteza, Kreativna cona Šiška – KCŠ, Ustvarjalni laboratorij Krater in Riso Paradiso. V okviru kolektiva Kela so sodelovali Peter Fettich, Lin Gerkman, Hanna Juta Kozar, Urška Preis, Luka Prijatelj, Peter Rauch, Sara Rman in Anja Seničar.

K umetniški intervenciji so povabili še umetnico Majo Bojanić, ki svojo izkušnjo delovanja v groningenskem skvotu deSlegte deli z obiskovalkami in obiskovalci prek serije kratkih posnetkov snemalnih zdrsov. "Človeška vključitev vedno pripelje tudi napake; in v tem kontekstu lahko razumemo tudi povezavo posnetkov z maketami prostorov. Vsem smo hvaležni za deljenje zgodb – naj gre za zdrse ali uspehe," je zapisala kustosinja.

Za to priložnost so ustvarili tudi fotoknjigo

Celostno prostorsko predstavitev dopolnjujejo za to priložnost narejena fotoknjiga, ki vsebuje umetniško dokumentacijo obiskov prostorov in njihovih uporabnic ter uporabnikov, in še besedila, ki do tematike pristopajo z različnih gledišč in položajev.

"V okviru pričujoče razstave skupnostno naravnanost razumem kot obrambo pred pospešenim družbenim sistemom 'organizirane osamljenosti', kjer spodbujamo hiperindividualizem, delujemo kot konkurenčni subjekti ter skrbimo predvsem in zgolj zase. Kot edina okolja, znotraj katerih se lahko temu upremo, stopajo v ospredje skrbne skupnosti, ki jih prepoznavam tudi v kreativnih/umetniških produkcijskih prostorih. V tovrstnih prostorih, ponekod pasivno in drugod aktivno, gojimo podporo, soodvisnost in pripadnost," še poudarja Tia Čiček.

Razstava bo odprta do 9. decembra.